<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159741"><dc:title>Development of geometrical thinking in primary school through cognitive apprehension</dc:title><dc:creator>Antunović,	Branka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Osnovnošolsko učenje in poučevanje</dc:subject><dc:subject>Geometrija</dc:subject><dc:subject>Geometrijski liki</dc:subject><dc:subject>kognitivno razumevanje</dc:subject><dc:subject>ravni geometrijskega mišljenja</dc:subject><dc:subject>geometrijski lik</dc:subject><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:subject>sklepanje</dc:subject><dc:subject>konstrukcija</dc:subject><dc:subject>akcijsko raziskovanje</dc:subject><dc:subject>DGT program</dc:subject><dc:description>Razumevanje in učinkovita uporaba geometrijskih konceptov predstavlja velik izziv za učence ki se ukvarjajo z reševanjem geometrijskih nalog. Ta izziv izhaja iz zapletene koordinacije procesov vizualizacije, konstrukcije in sklepanja med prehodom od zaznavnega razumevanja k matematično utemeljenem pogledu na geometrijske like. Raymond Duval opisuje različne razsežnosti kognitivnega razumevanja, ki je sestavni del teh procesov, in zajema zaznavno, sekvenčno, diskurzivno in operativno razumevanje. Posledično optimalno poučevanje geometrije od učiteljev zahteva, da sprejmejo kvalitativni in refleksivni pristop, ki je usklajen s temi kognitivnimi dimenzijami.
Ta raziskava natančno proučuje učenčevo kognitivno razumevanje in ravni geometrijskega razmišljanja med izvajanjem programa Geometrical Thinking Program (DGT), ki je namenjen izboljšanju poučevanja in učenja geometrije z dajanjem prednosti kognitivnim procesom in razumevanju. Poleg tega se študija poglobi v medsebojno delovanje med tipi kognitivnega razumevanja učencev med reševanjem geometrijskih problemov in njihovimi stopnjami geometrijskega mišljenja, razvrščenimi po van Hielejevem modelu.
Študija, ki uporablja kvazi-eksperimentalno zasnovo in metodo akcijskega istraživanja, vključuje štiri učitelje in štiri oddelke sedmih razredov osnovnih šol na Hrvaškem, kar je dalo vzorec 88 učencev. Eksperimentalno skupino, ki je bila izpostavljena programu DGT, primerjamo s kontrolno skupino, ki je uporabljala običajne metode poučevanja. Skozi študijo so učitelji eksperimentalne skupine izvajali in ocenjevali spremembe v svojih praksah v skladu z Duvalovim okvirom.
Kvantitativna in kvalitativna metoda, ki sta temeljili na analizi vprašalnikov, intervjujev in opazovanj učiteljev ter preizkusov za učence, razkrivata opazne izboljšave eksperimentalne skupine na področjih van Hielovih stopenj geometrijskega mišljenja in Duvalovega kognitivnega razumevanja. Izboljšanje ravni van Hielovih stopenj so opazili pri 52,5 % učencev eksperimentalne skupine v primerjavi s 34,2 % v kontrolni skupine. Poleg tega je 57,5 % učencev eksperimentalne skupine pokazalo izboljšanje Duvalovega kognitivnega razumevanja geometrijskih likov, v nasprotju z 21,1 % v kontrolni skupini.
Program DGT je doprinesel pomembne spremembe v odnosu in metodah učiteljev ter spodbujal kakovostno matematično okolje. Učitelji so se preusmerili k dinamičnim dejavnostim reševanja problemov, pri čemer so izkoristili kognitivno razumevanje za analizo geometrijskih oblik. Pozitivni odzivi učencev so povečali navdušenje učiteljev, ki so prepoznali potencial programa za prenosljivost v različne razrede šolanja.
Ta raziskava pomembno prispeva k matematičnemu izobraževanju, saj ponuja nov pogled na razvoj geometrijskega mišljenja s pomočjo kognitivnega razumevanja. Razširja bazo znanja ne samo znotraj hrvaške matematične izobraževalne skupnosti, ampak tudi na mednarodni ravni. Sodelovanje med raziskovalci in učitelji se kaže kot ključna sila za izboljšave izobraževanja, pri čemer akcijske raziskave služijo kot močan instrument za spodbujanje dosežkov učencev pri izobraževanju o geometriji in izboljšanje veščin reševanja problemov na različnih področjih. Predlaga nov model za prenos teoretičnih načel v prakso, s posledicami za pripravo učiteljev, prakse v razredu in večjo vključenost učiteljev v raziskave.</dc:description><dc:publisher>B. Antunović</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-21 08:30:22</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159741</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
