<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159699"><dc:title>Razvoj prilagodljivega sistema za koračno krmiljenje nosilca orodij</dc:title><dc:creator>Širnik,	Gal	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mušič,	Gašper	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtomatizacija</dc:subject><dc:subject>prilagodljivost</dc:subject><dc:subject>nosilec orodij</dc:subject><dc:subject>koračno krmilje</dc:subject><dc:subject>posredno naslavljanje</dc:subject><dc:subject>seznam skokov</dc:subject><dc:subject>vizualizacija.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu je predstavljen razvoj in izdelava prilagodljivega sistema za koračno krmiljenje nosilca orodij. Projekt je bil izveden v sodelovanju s podjetjem Alba, d. o. o., ki proizvaja različne izdelke za potrebe avtomobilske industrije. Izdelava sistema bo izboljšala učinkovitost proizvodnje in optimizirala delovne procese. Morebitne težave in spremembe delovanja bodo s pomočjo izdelanih programskih algoritmov preprostejše in hitreje rešene. Fizičen poseg v sistem ne bo več potreben, saj lahko vsako spremembo delovanja sistema izvedemo programsko.
Naloga opisuje celoten postopek izdelave projekta – od določitve zahtev delovanja do zagona sistema. Celotni sistem je izdelan s pomočjo programskega okolja TIA Portal V16. Programski del sistema je izdelan v več jezikih standarda IEC 61131-3, ki so v nalogi tudi posebej predstavljeni. Projekt je bil razdeljen na dva glavna dela. Prvi del je zajemal izdelavo prilagodljivega programa, drugi pa izdelavo celotne vizualizacije sistema. Programski del vključuje izdelavo avtomatskega režima za vodenje sistema ter ročnega režima, ki se uporablja predvsem za testiranje in diagnostiko.
Večji del naloge se osredotoča na avtomatski način vodenja, ki vsebuje tri glavne algoritme za celovito krmiljenje sistema. Ti algoritmi omogočajo posredno naslavljanje vhodno-izhodnih vrednosti, izbiro zaporedja izvajanja programa in izbiro dodatnih pogojev med vsakim premikom sistema. Podobna ločitev velja tudi za vizualni del, ki je razdeljen na vzdrževalni in izvajalni del. Vzdrževalni del omogoča izbiro vhodno-izhodnih vrednosti, zaporedje izvajanja in dodatnih pogojev, kar je ključnega pomena za odpravljanje napak, prilagajanje sistema, testiranje morebitnih sprememb in zagotavljanje nemotenega delovanja. Izvajalni del se uporablja predvsem za izvajanje in vodenje sistema.
Po končani izvedbi sistema je bil le-ta najprej testiran s pomočjo simulacijskega modula. Pravilno delovanje se je spremljalo prek grafičnega vmesnika. Po pregledu in odpravi nekaterih napak sem s pomočjo sodelavca v podjetju sistem preizkusil še na realnem nosilcu orodij.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-18 11:40:01</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159699</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
