<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159689"><dc:title>Vpliv deleža sekundarnega aluminija na lastnosti aluminijeve zlitine EN AW 6060</dc:title><dc:creator>Juhart,	Tadej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fajfar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Steinacher,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>aluminijeva zlitina EN AW 6060</dc:subject><dc:subject>sekundarni delež</dc:subject><dc:subject>iztiskavanje</dc:subject><dc:subject>ogljični odtis</dc:subject><dc:subject>mehanske lastnosti</dc:subject><dc:subject>interkristalna korozija</dc:subject><dc:description>Doseganje krožnega gospodarstva v ospredje vse bolj postavlja aluminijevo industrijo, zaradi česar je vse več raziskav osredotočenih na možnosti in vpliv reciklaže aluminijevih zlitin. Z razumevanjem vpliva sekundarnega deleža na posamezne lastnosti aluminijevih zlitin dobimo vpogled v »meje«, kjer je takšne zlitine mogoče aplicirati oz. kjer njihove spremenjene lastnosti ne bodo zadostovale. V tem magistrskem delu smo izvedli raziskave na profilih iz zlitine skupine 6XXX, natančneje iz zlitine EN AW 6060. Primerjali smo mikrostrukturne, mehanske in korozijske lastnosti zlitine, katere vložek je predstavljal skorajšnji 70-odstotni masni delež sekundarnega materiala, z zlitino, ki je bila ravno obratno izdelana iz vložka vsebujočega 70-odstotkov masnega deleža primarnega aluminija. Za obe zlitini smo izračunali količini ogljičnega odtisa in ugotovili, da je v primeru rabe 70-odstotnega sekundarnega materiala ogljični odtis zlitine skoraj trikrat nižji. Kemijska analiza je pokazala večji delež železa v zlitini s povišanim sekundarnim deležem ter višjo vsebnost magnezija. Prav tako je zlitina s povišanim sekundarnim deležem izkazala nekoliko višje trdnostne lastnosti in posledično slabše raztezke ob porušitvi. Upogibne in trk lastnosti so ostale skorajda nespremenjene, hkrati povečanje sekundarnega deleža ni vplivalo na termično stabilnost zlitine. Obratno je bilo kar se tiče korozijske odpornosti zlitine, večanje sekundarnega deleža je imelo določen negativen vpliv. Le-ta se je nekoliko poslabšala, saj je povečanje deleža železa v zlitini neposredno povezano s hitrostjo interkristalne korozije. S povečanjem železa pride do povečanja števila mest, kjer potekajo reakcije med kisikom in vodikom ter temu primerno večje stopnje korozije.</dc:description><dc:publisher>T. Juhart</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-18 09:00:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159689</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
