Franc in Nace Čad v vojni vihriČad, Jure (Avtor) Balkovec, Bojan (Mentor) partizaninarodnoosvobodilno gibanjeOsvobodilna frontadruga svetovna vojnaCankarjeva brigadaPohorski bataljonzgodovina od spodajPričujoča diplomska naloga poskuša orisati življenji dveh partizanskih borcev, Franca in Naceta Čada, v okviru slovenskega narodnoosvobodilnega boja (NOB) med drugo svetovno vojno in poustvariti vojne razmere, ki so botrovale odločitvam navadnih civilistov kakor tudi udeležencev boja proti okupatorju. Partizansko gibanje, ki je še danes aktualna tema zgodovinopisja in zgodovinskih raziskav, je bila obravnavana že mnogokrat. Namen te diplomske naloge torej ni preučevanje partizanskega gibanja na splošno, niti ni njen cilj orisati poteka partizanskih bitk. Predvsem je diplomska naloga namenjena zgodbama dveh partizanov, ki sta vstopila v NOB, kot tisoči drugih, ki so v partizanskem gibanju prepoznali legitimno orodje upora. Vsak od njiju je bil poslan na drug konec Slovenije: Nace se je pridružil Pohorskemu bataljonu, Franc pa je odšel v Cankarjev bataljon v Kočevski Rog leta 1943. Njuna zgodba pa se ni končala z njuno smrtjo, saj so posledice vpletenosti v partizansko gibanje zaznamovale širšo družino Čad. Med vojno so se bili tako mati in mlajša brata primorani skrivati pred okupatorskimi silami, po vojni pa so se vrnili v opustošeno, razdejano hišo, ki so ji pred tem pravili dom. Začetni del diplomske naloge temelji predvsem na preživelih šolskih poročilih in ohranjenih pismih ter drugih osebnih dokumentih. Prav te informacije so služile kot osnova za poustvarjanje njunega življenja pred vstopom v partizane. Arhivski viri so odločilno pripomogli k odstiranju njunega delovanja v NOB, prav tako sem se zanašal na podatke iz partizanskih spomenikov in spomenic, kjer sta omenjena. Velik del diplomske naloge temelji na informacijah iz obširnih in celovitih pregledov delovanja posameznih brigad. Na tem mestu je pomembno izpostaviti predvsem delo Lada Ambrožiča Novljana Cankarjeva brigada in knjigo Pohorski partizani 1943, ki jo je napisal Mirko Fajdiga. Sklepno poglavje je namenjeno ustni zgodovini in spominom njunih sorodnikov, ki še danes pomnijo njuni zgodbi in posledice, ki so spremljale njune sorodnike. Če bi sklepali po zgodbi Franca in Naceta Čada, lahko zaključimo, da se je kljub njuni aktivni vlogi med vojno znotraj njune družine in domačega okolja o partizanskem gibanju govorilo (pre)malo oziroma le toliko, kot je državni aparat dopuščal. Glorifikacija partizanov in molčanje o povojnih pobojih pa sta bila značilna za prostor in čas po vojni. Za raziskovanje njunih usod je bil ključen metodološki pristop preučevanja zgodovine od spodaj, ki na zgodovinske dogodke gleda z očmi navadnih ljudi.J. Čad20242024-07-18 07:45:49Diplomsko delo/naloga159674sl