<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159666"><dc:title>Sprejemljivost mesa piščancev, krmljenih z dodatkom ličink črne bojevniške muhe (Hermetia illucens L.), pri potrošnikih</dc:title><dc:creator>Karara Geršak,	Ema Luna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kuhar,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>piščančje meso</dc:subject><dc:subject>krma za rejne živali</dc:subject><dc:subject>alternativni vir beljakovin</dc:subject><dc:subject>žuželke</dc:subject><dc:subject>črna bojevniška muha</dc:subject><dc:subject>sprejemljivost žuželk v krmi</dc:subject><dc:subject>potrošniki</dc:subject><dc:subject>krožno gospodarstvo</dc:subject><dc:description>Naraščanje svetovnega prebivalstva vodi do povečanega povpraševanja po mesu in mesnih izdelkih, kar predstavlja velik izziv za sodobne agroživilske sisteme. S tem se povečuje potreba po sestavinah krme za rejne živali, kot sta sojina in ribja moka, katerih pridelava negativno vpliva na okolje. Nekatere žuželke, kot je črna bojevniška muha (BSF), lahko predstavljajo potencialno trajnostno alternativo tem virom beljakovin. Uporaba žuželk v krmi lahko pomembno zmanjša okoljski odtis živinorejske proizvodnje in izboljša stopnjo samooskrbe v Evropi. Vendar pa je za uspešno uvedbo žuželk v krmo ključno ugotoviti, kakšna je sprejemljivost mesa živali, krmljenih z žuželkami pri potrošnikih. V raziskavi, ki je vključevala 773 slovenskih potrošnikov, smo preučili dejavnike, ki vplivajo na sprejemljivost žuželk v krmi za rejne živali. Rezultati kažejo, da so za potrošnike žuželke najbolj sprejemljive v krmi za piščance (74 %), pri čemer jim je ključnega pomena zagotavljanje varnosti piščančjega mesa. Poleg varnosti so pomembni dejavniki za večjo sprejemljivost tudi poznavanje žuželk kot prehranskega vira in pretekle izkušnje z uživanjem žuželk. Več kot 90 % anketirancev je bilo že seznanjenih z uporabo žuželk v prehrani, 24 % pa jih je žuželke v preteklosti že poskusilo. Mlajši udeleženci raziskave z višjo stopnjo izobrazbe so v večji meri pripravljeni sprejeti meso piščancev, ki so bili krmljeni z žuželkami. Raziskava kaže, da bo za premagovanje prehranske neofobije in izboljšanje sprejemljivosti žuželk slovenske potrošnike potrebno izobraževati in ozaveščati o prednostih žuželk kot trajnostnega vira beljakovin. To bo zmanjšalo pomisleke glede varnosti in spodbudilo sprejemanje inovativnih rešitev v kmetijstvu.</dc:description><dc:publisher>[E. L. Karara Geršak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-18 07:15:59</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159666</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
