<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159664"><dc:title>Analiza razlik v telesnih značilnostih in gibalnih sposobnostih med različnimi igralnimi mesti v mlajših ženskih nogometnih reprezentancah</dc:title><dc:creator>Kutnjak,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Vučković,	Goran	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pocrnjič,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ženski nogomet</dc:subject><dc:subject>telesne značilnosti</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>igralna mesta</dc:subject><dc:description>Na vzorcu 23 nogometašic slovenskih ženskih mladinskih reprezentanc, starih med 16 in 18 let, smo ugotavljali telesne značilnosti ter gibalne in funkcionalne sposobnosti na različnih igralnih mestih. Zanimale so nas  razlike med igralnimi mesti in primerjava teh značilnosti in sposobnosti z igralkami  tujih ženskih reprezentanc. Uporabili smo merske inštrumente ustaljene testne baterije v sklopu rednih vsakoletnih testiranj. Prisotnost razlik v značilnostih in sposobnostih igralk na različnih igralnih mestih smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). S Tukey post hoc testom smo preverjali statistično značilnost ugotovljenih razlik (p &lt; 0,05). Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike med igralnimi mesti pri vseh spremenljivkah telesnih značilnosti (TV, TT, BFM, SMM, mišična masa desne in leve noge) ter pri nekaterih gibalnih in anaerobnih sposobnostih. Vratarki sta bili najvišji in najtežji ter imeli najvišjo mišično maso obeh nog. Najvišji odstotek maščobne mase je bil izmerjen pri veznih igralkah, najvišji odstotek skeletne mišične mase pa je bil izmerjen pri branilkah. Vratarki sta imeli tudi najslabše razmerje med skokom iz počepa in skokom z nasprotnim gibanjem ter statistično značilno daljši povprečni čas ponovitve testa 8 × 40 m v primerjavi z branilkami. Rezultati raziskave in naše ugotovitve kažejo na potrebo po poglobljenem razumevanju povezav med antropološkimi značilnostmi in temeljnimi kondicijskimi sposobnostmi, ki jih je v trenažnem procesu potrebno načrtovati in predvsem izvajati z upoštevanjem tehničnih in taktičnih vsebin. Te se navezujejo na individualno, skupinsko in skupno delovanje ob čemer moramo upoštevati cikličnosti obremenjevanja in počitka skozi pripravljalno in tekmovalno obdobje.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-18 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159664</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>