<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15964"><dc:title>Metode štetja kupčkov iztrebkov za ocenjevanje številčnosti jelenjadi in srnjadi na območju jugozahodne Slovenije</dc:title><dc:creator>Troha,	Rajko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerina,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>srnjad</dc:subject><dc:subject>Capreolus capreolus</dc:subject><dc:subject>jelenjad</dc:subject><dc:subject>Cervus elaphus</dc:subject><dc:subject>ugotavljenje populacije</dc:subject><dc:subject>metode dela</dc:subject><dc:subject>štetje kupčkov iztrebkov</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Poznavanje gostot in številčnosti velikih rastlinojedih parkljarjev je pomembno za njihovo upravljanje in preučevanje. Do sedaj so v Sloveniji uporabljali podatke o številčnosti divjadi, ki so jih dobili na podlagi odvzema. Ker ti podatki niso nujno vselej dovolj natančni, so poskusili ugotoviti število parkljaste divjadi z metodo štetja kupčkov iztrebkov. Namen naloge je bil ugotoviti številčnost jelenjadi in srnjadi na območju jugozahodne Slovenije z metodo štetja kupčkov iztrebkov ter umeriti podatke o številčnosti jelenjadi in srnjadi, pridobljene na podlagi odvzema, s podatki, ki jih bodo pridobili z metodo štetja kupčkov iztrebkov. Raziskovalno območje obsega 17 ekološko podobnih sosednjih lovišč s čim bolj raznolikimi gostotami jelenjadi in srnjadi. Znotraj območja so izbrali 40 kvadrantov s kilometrsko stranico, ki so zajeli čim večji gradient gostot srnjadi in jelenjadi. Znotraj vsakega kvadranta so določili dve vzorčni ploskvi z velikostjo 200 oziroma 400 m2. Ploskve so v začetku aprila očistili in se ponovno vrnili v začetku junija ter prešteli kupčke iztrebkov. Dobljene podatke so preračunali v število divjadi na kvadrant ter primerjali s podatki, pridobljenimi na podlagi odvzema. Rezultati so pokazali, da so podatki dobljeni pri jelenjadi in srnjadi podobni kot na podlagi odvzema. Ker so v nalogi upoštevali samo podatke s prvega štetja, projekt pa poteka celo leto, ugotavljajo, da bi bile ocene gostot verjetno bolj natančne, če bi se upoštevalo podatke pridobljene čez celo leto in bi se s tem izognili sezonskemu migriranju divjadi.</dc:description><dc:publisher>[R. Troha]</dc:publisher><dc:date>2011</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:43:54</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15964</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
