<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159605"><dc:title>Primerjava znanja prve pomoči med vozniki motornih vozil</dc:title><dc:creator>Barbič,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prestor,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Matić,	Lucija	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>tečaji prve pomoči</dc:subject><dc:subject>izobraževanje</dc:subject><dc:subject>obnavljanje veščin</dc:subject><dc:subject>laiki</dc:subject><dc:description>Uvod: Prva pomoč je opredeljena kot začetna oskrba na kraju nezgode. Namen prve pomoči je ohraniti življenje, lajšati bolečine, preprečiti nadaljnje bolezni ali poškodbe, dokler ni možno doseči strokovne zdravstvene oskrbe. Globalno vse pogosteje prihaja do nesreč v prometu, zato je še posebej pomembno, da je splošno prebivalstvo usposobljeno za ukrepanje v takih situacijah. Tečaji prve pomoči so bili tako v preteklosti kot danes ena pomembnejših vsebin zdravstvene vzgoje. Prvega julija 1970 je začel veljati pravilnik o opravljanju izpita iz prve pomoči za voznike motornih vozil. Namen: Namen diplomskega dela je primerjati znanje prve pomoči med vozniki motornih vozil v različnih časovnih obdobjih po opravljenem izpitu iz prve pomoči. Metode dela: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo brskalnikov PubMed, COBISS in Google Scholar. Vključitveni kriteriji so bili skladnost s temo, dostopnost besedila v polnem obsegu, besedilo v slovenščini ali angleščini in starost vira do deset let. S kvantitativno metodo raziskovanja smo izvedli presečno raziskavo, pri kateri smo za tehniko zbiranja podatkov uporabili anketni vprašalnik. Sestavljen je bil iz vsebine tečajev prve pomoči za voznike motornih vozil. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 125 anketirancev, starosti od 19 do 66 let. Pogoj za reševanje je bil vozniški izpit, vključeni so bili anketiranci brez zdravstvene izobrazbe. Iz raziskave smo odstranili tudi anketirance, ki so vprašalnik rešili delno. Rezultate smo obdelali z opisno statistično metodo. Anketirance smo razdelili po skupinah glede na čas, ki je minil od izpita prve pomoči za voznike motornih vozil. Ugotovili smo, da znanje prve pomoči čez leta upada. Največji padec znanja je bil opazen od 6 do 10 let po opravljenem tečaju iz prve pomoči, nato pa je znanje še naprej upadalo. Dokazali smo tudi, da ima obnavljanje znanja vpliv na ohranitev znanja. Anketiranci, ki so opravili dodaten tečaj iz prve pomoči, so imeli več pravilnih odgovorov, kakor tisti, ki dodatnega tečaja niso opravili. Razprava in zaključek: V večini primerov je laik tisti, ki je prvi na kraju nezgode. Zaradi tega bi moral biti še posebej velik poudarek na izobraževanju splošnega prebivalstva o prvi pomoči. H krepitvi in ohranitvi znanja v veliki meri pripomore redno obnavljanje znanja. Padce znanja je možno omiliti tudi z izvedbo simulacij na tečajih prve pomoči in vključitvijo standardiziranega poškodovanca. Vsakdo, ki ima znanje prve pomoči, lahko nudi oporo in ustrezno oskrbo osebi, ki se ji je pripetila nesreča. Z visokim nivojem znanja prve pomoči in ohranjanjem le tega, prispevamo h kakovosti in uspešnosti reševanja življenj.</dc:description><dc:publisher>[M. Barbič]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-14 07:45:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159605</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
