Primerjava učinkovitosti odstranjevanja izbranih glivnih vrst s površine zrnja ajde z uporabo neposredne in posredne izpostavitve hladni kisikovi plinski plazmiKopinič, Jan (Avtor) Vogel Mikuš, Katarina (Mentor) Mravlje, Jure (Komentor) hladna plinska plazmagliveprotiglivna sredstvadekonaminacijanavadna ajdakolonizacija semenFitopatogene glive predstavljajo velik izziv in znatno oviro pri proizvodnji rastlinskih izdelkov na globalni ravni. Povzročajo lahko namreč bolezni tako pri gostiteljskih rastlinah kot pri organizmih, ki jih zaužijejo. Tako kvarijo kakovost in količino pridelka ter negativno vplivajo na zdravje ljudi. Posledično se poslužujemo številnih preventivnih ukrepov, ki preprečujejo njihovo širjenje, a imajo ti pogosto neželene učinke na človeka ali okolje. Dekontaminacija z nizkotlačno hladno plinsko plazmo (HPP) predstavlja okolju ter zdravju prijazno alternativo kemijski obdelavi semen. V tej nalogi smo se osredotočali na učinkovitost odstranjevanja glivnih vrst Aspergillus flavus in Fusarium fujikuroi. Preverjali smo njuno odpornost proti različnim načinom, moči ter trajanju izpostavitve HPP. Gliva F. fujikuroi se je izkazala kot nekoliko bolj odporna proti obdelavi s HPP kot A. flavus. Pri obeh smo dosegli večjo stopnjo dekontaminacije pri daljših obdelavah v neposrednem načinu izpostavitve HPP. Moč HPP v našem primeru ni imela jasnega vpliva na učinkovitost dekontaminacije, saj smo v primeru neposrednega gojenja zaznali razlike, pri posredni metodi gojenja (CFU) pa ne. Sklepamo, da je večja odpornost glive iz rodu Fusarium posledica razlike v morfologiji spor. Obdelave, ki so učinkoviteje odstranile glivne spore, so prav tako znižale kaljivost zrnja, kar omeji uporabnost te metode za dekontaminacijo materiala namenjenega za setev.[J. Kopinič]20242024-07-13 07:16:14Magistrsko delo/naloga159594sl