<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159593"><dc:title>Priprava in vrednotenje biskvitov z različnimi nadomestki saharoze</dc:title><dc:creator>Kržin,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lušnic Polak,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biskvit</dc:subject><dc:subject>nadomestki sladkorja</dc:subject><dc:subject>sladila</dc:subject><dc:subject>eritritol</dc:subject><dc:subject>ksilitol</dc:subject><dc:subject>trehaloza</dc:subject><dc:subject>agavin sirup</dc:subject><dc:subject>kemijska analiza</dc:subject><dc:subject>energijska vrednost</dc:subject><dc:subject>senzorična analiza</dc:subject><dc:subject>tekstura</dc:subject><dc:subject>barva</dc:subject><dc:description>V okviru magistrske naloge smo proučevali vpliv nadomestkov sladkorja na fizikalno-kemijske in senzorične lastnosti biskvitov. Pripravili smo pet biskvitov, in sicer biskvit s saharozo (kontrola), z eritritolom, trehalozo, ksilitolom in agavinim sirupom. Poskus smo izvedli v treh ponovitvah. Na biskvitnih masah smo izmerili povratno ekstruzijo in gostoto, na pečenih biskvitih pa smo izmerili specifičen volumen, izvedli senzorično analizo, test TPA, določili osnovno-kemijske parametre, hidratacijske lastnosti, izmerili barvo skorje in sredice, določili razliko v višini (pred in po pečenju) ter relativno vsebnost akrilamida. Uporabljeni nadomestki sladkorja so vplivali na gostoto biskvitne mase, višino in specifični volumen pečenih biskvitov. V izmerjenih parametrih povratne ekstruzije se biskvitne mase med seboj niso razlikovale, prav tako se biskviti niso razlikovali v hidratacijskih lastnostih. V instrumentalno izmerjenih teksturnih parametrih (TPA) smo med posameznimi biskviti opazili razlike, pri čemer smo največjo trdoto in gumijavost izmerili biskvitoma z dodatkom eritritola in agavinega sirupa. Biskviti so se značilno razlikovali v vsebnosti vode, beljakovin, pepela ter v izračunanih energijskih vrednostih. Na podlagi rezultatov senzorične analize smo ugotovili, da se je kontrolnemu biskvitu najbolj približal biskvit s ksilitolom, najslabše pa je bil ocenjen biskvit z dodatkom agavinega sirupa, saj je bil zbit, imel je bistveno temnejšo skorjo od kontrolnega biskvita, prevladoval je okus po karameli oz. zažganem. Relativna vsebnost akrilamida je bila v vseh biskvitih z nadomestki sladkorja, z izjemo trehaloze, večja kot v kontrolnem biskvitu.</dc:description><dc:publisher>[M. Kržin]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-13 07:16:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159593</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
