»Ilirija oživljena«: mitizacija obdobja Ilirskih provinc med obema vojnama na SlovenskemFatur, Lara (Avtor) Ajlec, Kornelija (Mentor) Klabjan, Borut (Mentor) Ilirske provincespominske študijeFrancijaslovensko-francoski odnosimedvojno obdobjeSpomin na Ilirske province se je konec 19. in v začetku 20. stoletja pod vplivom slovenskega narodnega gibanja in spremenjenih političnih razmer, povezanih z razpadom habsburške monarhije, močno spremenil. To zgodovinsko obdobje je bilo odtlej predstavljeno kot zlata doba za razvoj slovenskega jezika, Francozi pa so bili predstavljeni kot osvoboditelji slovenskega prebivalstva ter kulture, ki naj bi prej trpela pod nemškim jarmom. V medvojnem obdobju so liberalni intelektualci ter politična elita želeli navezati tesnejše stike s politično zaveznico Francijo, zato so začeli izpostavljati skupno slovensko-francosko zgodovino. Obdobje Ilirskih provinc je bilo v Kraljevini SHS prikazano kot začetna točka jugoslovanskega povezovanja. Po uveljavitvi diktature kralja Aleksandra Karađorđevića I. leta 1929 so v tisku krožile primerjave jugoslovanskega kralja z Napoleonom. Predrugačen spomin se je v medvojnem obdobju širil s pomočjo šolstva in literature, s postavljanjem spomenikov in organiziranjem proslav. Pomembno vlogo je imela tudi francoska politika kulturnega vpliva s spodbujanjem ustanavljanja francoskih krožkov in učenja francoščine ter s financiranjem štipendij. Vrhunec idealizacije obdobja Ilirskih provinc ponazarjata dva dogodka iz leta 1929: otvoritev Ilirskega stebra na današnjem Trgu francoske revolucije ter francoska turneja zbora Glasbene matice. Magistrska naloga s pomočjo raznovrstnih virov (korespondence, časopisja, spominov, historiografskih del, literature in učbenikov) predstavi francosko-slovenske odnose v medvojnem obdobju in njihov vpliv na reinterpretacijo zgodovine Ilirskih provinc.L. Fatur20242024-07-12 15:33:47Magistrsko delo/naloga159583sl