<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159579"><dc:title>Medkulturno gledališče v Sloveniji: Japonsko gledališče nō in slovenske uprizoritve njegovih iger</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toporišič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medkulturno gledališče</dc:subject><dc:subject>gledališče nō</dc:subject><dc:subject>budizem zen</dc:subject><dc:subject>Obisk</dc:subject><dc:subject>Veter v vejah borov</dc:subject><dc:subject>Moderne nô drame</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo obravnavali tematiko medkulturnega gledališča v Sloveniji, pri čemer je bil poudarek na tradicionalnem japonskem gledališču nō in slovenskih uprizoritvah njegovih iger: Obisk (1997), Veter v vejah borov (2009) in Moderne nô drame (2014). V teoretičnem delu naloge smo predstavili nekatere opredelitve medkulturnega gledališča ter se osredotočili na pozitivne in negativne strani medkulturnih izmenjav v polju gledališča. Podrobneje smo raziskali, kako se medkulturno gledališče kaže v Sloveniji ter kdaj in na kakšen način se vzhodne (azijske) gledališke tradicije pojavijo pri nas. Poglobili smo se v kompleksnost tradicionalnega japonskega gledališča nō ter iskali politične, družbene in kulturne vplive na njegov nastanek. Seznanili smo se s filozofskim ozadjem gledališča nō in vplivom budizma zen ter njegovih doktrin na to gledališče. Nazadnje smo prikazali še značilnosti gledališča nō: besedila, zgodbe ter vsebinsko kategorizacijo iger nō; in predstavili njegove ključne elemente: maske, kostume, rekvizite, oder, glasbo in ples ter igralce in igralke.

V empiričnem delu naloge smo naredili pregled strokovnih kritik gledaliških predstav Obisk, Veter v vejah borov in Moderne nô drame. S pomočjo videoarhiva omenjenih predstav in postavljenih kriterijev smo iskali neposredne povezave med tradicionalnim japonskim gledališčem nō in slovenskimi uprizoritvami iger nō. Izkazalo se je, da so slovenski ustvarjalci: Meta Hočevar, Jernej Lorenci, Mateja Koležnik, upoštevali tradicijo japonskega gledališča nō, hkrati pa so v uprizoritve vključili še elemente lastne zahodno-evropske kulture. Vse slovenske uprizoritve lahko tako služijo kot lep primer sodelovalnih medkulturnih izmenjav, saj sta vzhodna (japonska) in zahodna (slovenska) kultura v uprizoritvah predstavljeni enakovredno.</dc:description><dc:publisher>[M. Bizjak]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-12 15:33:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159579</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
