Stiska kot generator ustvarjalnosti v simfonijah 19. stoletjaČemažar, Ivana (Avtor) Barbo, Matjaž (Mentor) stiskarevolucionarnost v glasbisimfonija 19. stoletjaglasbeni parametriMagistrsko delo skuša odgovoriti na vprašanje, kako je skladateljeva osebna življenjska stiska vplivala na njegovo komponiranje. Osvetli dejavnike stiske, kot se kažejo v izbranih glasbenih primerih. Naloga skladatelja postavlja v koncept subjekta znotraj dela samega – kako se njegova osebnost in doživljanja kažejo v delu in kakšne kompozicijske postopke uporablja, da z njimi ustvari občutek nemoči, tegobe. Obravnava izbrane skladatelje 19. stoletja, ki so zaradi osebnih stisk v življenju veliko trpeli in njihove simfonije, ki so zaznamovale obdobje romantike, pogosto pa so izvajane še danes. Za izhodišče takšnih simfonij je izbrana Beethovnova Simfonijo št. 5 v c-molu, saj je ob njej mogoče osvetliti še en osrednji pojem – revolucionarnost v glasbi. Iz obravnave izbranih del se kaže, da je značilnosti osrednje simfonije moč najti tudi pri drugih delih in s tem potrjuje skladateljeve razloge za komponiranje tako zveneče glasbe.20242024-07-12 15:33:03Magistrsko delo/naloga159576sl