<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159573"><dc:title>Kaj je kliše?</dc:title><dc:creator>Ban Brejc,	Oskar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hajdini,	Simon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>kliše</dc:subject><dc:subject>sum</dc:subject><dc:subject>simulaker</dc:subject><dc:subject>Boris Groys</dc:subject><dc:subject>Gilles Deleuze</dc:subject><dc:subject>modernizem</dc:subject><dc:subject>vizualizacija</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga raziskuje koncept klišeja. V uvodu predstavi zgodovinski kontekst moderne kot obdobja, v katerem se koncept klišeja prvič pojavi; kliše je tako ključno vezan na tehnologije mehanične reprodukcije in na moderno zahtevo po novem. V osrednjem delu skuša naloga z idejo neutemeljenega ponavljanja, ki jo razvija s teorijo simulakra Gillesa Deleuza, pokazati, da spravlja kliše v čisto bližino nasprotujoča si občutja iskrenosti in suma. Pri tem je ključnega pomena koncept suma, kakor ga je razvil umetnostni teoretik Boris Groys. S tem konceptom skuša naloga pojasniti, zakaj lahko poslušanje klišejskega govora prežema želja, da bi pogledali za kliše in se prepričali, kaj si govorec misli v resnici. Naloga ob razmisleku Mladena Dolarja o notranjem govoru analizira prizor iz drame Cyrano de Bergerac Edmonda Rostanda. S to analizo skuša pokazati paradoksno bližino iskrenosti in sumničenja v klišeju. Zaključni del naloge razmišlja o vlogi klišeja za formalistični modernizem in za vizualizacijo kode in algoritmov. Greenbergovski modernizem interpretira kot poskus boja proti klišeju, prav tako pa skuša pokazati, da je za vizualizacijo kode ključnega pomena prav kliše.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-12 15:32:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159573</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
