Otroški parlament kot primer participacije učencev v osnovni šoliCvetkovič, Eva (Avtor) Gregorčič Mrvar, Petra (Mentor) Jeznik, Katja (Komentor) participacija otrokpodobe otroštvašolaučenciotroški parlamentmentorji otroških parlamentovParticipacija otrok je koncept, ki v zadnjem času pomembno sooblikuje pedagoško polje. V magistrski nalogi nas je zanimalo, kako je participacija razumljena in prenesena v pedagoško prakso na primeru otroškega parlamenta kot enega izmed programov za zagotavljanje participacije otrok. V teoretičnem delu smo najprej skozi krajši zgodovinski pregled pokazali, da obstajajo različni pogledi na otroka/otroštvo, ki se odražajo v interakcijah med otroki in odraslimi in so eden od pomembnih pogojev zagotavljanja participacije. Opredelili smo izraz participacije, nadaljevali z opredelitvijo koncepta in se pri tem oprli na Konvencijo o otrokovih pravicah (1989) ter na nekatere pomembne avtorje, ki s svojimi modeli participacije pokažejo, da obstajajo različne stopnje participacije otrok. Ker ni enoznačne opredelitve koncepta, smo v nadaljevanju postavili svojo in jo umestili v kontekst vzgoje in izobraževanja. Analizirali smo nekatere pomembne dokumente s področja šolstva, da bi videli, kako je v njih razumljena participacija ter zapisano primerjali z vpogledom v prakso s pomočjo raziskav. Na kratko smo predstavili ovire, ki morebiti omejujejo participacijo, ter prednosti, ki jih koncept prinaša. V nadaljevanju smo se osredotočili na participacijo otrok na ravni vsakdanjega življenja in delovanja v šolah in podrobno predstavili delovanje programa otroškega parlamenta kot enega izmed načinov zagotavljanja participacije. V empiričnem delu smo predstavili rezultate, pridobljene z intervjuvanjem treh mentoric otroških parlamentov in treh učenk, ki so aktivno vključene v parlament iz dveh osnovnih šol iz Posavja. Ugotovili smo, da mentorice relativno dobro poznajo participacijo, medtem ko jo učenke malo manj. Nekoliko bolje mentorice in učenke razumejo participacijo in njen pomen v kontekstu šole. Ugotovili smo, da mentorice v dokumentih s področja šolstva slabo prepoznajo mesta, ki odpirajo možnost participacije. Dobro pa je, da mentorice prepoznajo vlogo otrok kot kompetentna/zmožna bitja in kot bitja pravic, ki lahko vplivajo na življenje in delo šole. Ugotovili smo tudi, da se mentorice in učenke zavedajo pomena parlamenta, saj ga vidijo kot program, v katerem otroci izrazijo svoje mnenje, ki je s strani odraslih upoštevano. Navedejo tudi nekatere ovire (čas, pogledi odraslih in učencev), ki vplivajo na uspešnost parlamenta, prepoznajo pa tudi nekatere prednosti, ki jih program prinaša posameznikom, šoli in širši okolici. Ugotovili smo, da oba parlamenta na ravni šol potekata podobno. V obeh primerih so vključeni le učenci višjih razredov, s temo se ukvarjajo le učenci, ki so aktivno vključeni v parlament, vsi ostali učenci in strokovni delavci šol pa so iz tega v večini izključeni. V obeh primerih pa umanjka sodelovanje z vodstvom. Otroci so v obeh primerih vključeni v parlament v različnih fazah: načrtovanje, izvajanje in evalvacija. Na občinski ravni se parlament udejanja preko delavnic, v katere so vključeni učenci in mentorji, ki na različne načine obravnavajo vsakoletno temo parlamenta. Parlament se nadaljuje na nacionalni ravni, kjer poteka predstavitev sklepov. Ugotovili smo še, da se pojavlja razlika med mentoricami in učenkami glede mnenja o upoštevanju predlogov otrok s strani odraslih. Mentorice v večini dvomijo, da jih odrasli resnično poslušajo in upoštevajo, medtem ko so učenke do tega bolj pozitivno naravnane. Kot zadnje smo ugotovili, da mentorice vidijo svojo vlogo v spodbujanju in usmerjanju otrok in da potrebujejo še nekaj znanj in spretnosti za boljše delovanje parlamenta. Na podlagi odgovorov smo na koncu v praksi otroškega parlamenta na šolski ravni primerjali s tremi modeli participacije.20242024-07-11 07:45:10Magistrsko delo/naloga159494sl