Akutni nevrofiziološki odzivi na izometrično vadbo za moč z neprekinjeno in prekinjeno okluzijoBevc, Jaka (Avtor) Štirn, Igor (Mentor) Debevec, Tadej (Komentor) vadba z okluzijoizometrična vadbaelektromiografijasubjektivna ocena naporaNamen magistrske naloge je bil izmeriti akutne nevrofiziološke odzive na izometrično vadbo z neprekinjeno in prekinjeno okluzijo ter jih primerjati z vadbo brez okluzije. V raziskavi je sodelovalo trinajst (21,1 ± 3,0 let, 184,9 ± 7,2 cm, 81,4 ± 9,1kg) redno telesno aktivnih moških. Tri meritve so bile izvedene v obdobju 14. dni. Na vseh meritvah so izvajali enak test v enakih pogojih, spreminjala se je le uporaba okluzije med vadbo. Enkrat so izvajali izometrično vadbo brez okluzije, enkrat s prekinjeno okluzijo in enkrat z neprekinjeno okluzijo. Izvajali so izometrično vadbo 3 serije po 60 s pri 40% NHIK (največje hotene izometrične kontrakcije). Pred, med in po vadbi so bile izvedene meritve NHIK, mehanskih odzivov na enojne supramaksimalne električne dražljaje (skrčke), EMG (elektromiografija) in subjektivne ocene napora z Borgovo lestvico (6-20). Iz izmerjenih EMG signalov smo ugotovili vrednosti srednje frekvence močnostnega spektra (SMF), mediane frekvence močnostnega spektra (MMF) in koren povprečne kvadratne vrednosti (RMS – root mean square value). Izračunali smo tudi % regeneracije med serijami na podlagi skrčkov. Učinki prekinjene in neprekinjene okluzijske vadbe ter izometrične vadbe brez okluzije so podobni pri upadu NHIK po vadbi, zmanjšanju SMF in MMF med serijami, povečanju RMS med in znotraj serij ter upadu navora potenciranega skrčka. Razlikujejo se le pri upadu navora skrčka po koncu serij (p < 0,001), regeneraciji navora skrčka v 2. (p = 0,001) in 3. (p = 0,037) seriji ter povečanju občutka subjektivnega napora v 2. (p = 0,008) in 3. (p < 0,001) seriji. Navor skrčka se po koncu serij bolj zmanjša pri vadbah z okluzijo, kot pri vadbi brez okluzije, kar nakazuje na večjo periferno utrujenost, ki je preko sekundarnih mehanizmov povezana s hipertrofičnim odzivom. Subjektivni občutek napora je najvišji pri neprekinjeni vadbi z okluzijo ter podoben pri vadbi brez okluzije in prekinjeni vadbi z okluzijo. Dobljeni rezultati kažejo, da pri vseh oblikah vadbe pride do podobnih akutnih odzivov, z možnim večjim vplivom na periferno utrujenost pri vadbah z okluzijo. Ti odzivi lahko preko sekundarnih mehanizmov vplivajo na hipertrofijo. Ker pa je vadba s prekinjeno okluzijo bolj prijetna in se pri njej občuti manj neugodja, priporočamo njeno uporabo namesto vadbe z neprekinjeno okluzijo.20242024-07-11 07:15:48Magistrsko delo/naloga159490sl