<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159486"><dc:title>Norme za vrednotenje kondicijske pripravljenosti kadetov in kadetinj v odbojki</dc:title><dc:creator>Gasser,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zadražnik,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Leskošek,	Bojan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>odbojka</dc:subject><dc:subject>morfološke značilnosti</dc:subject><dc:subject>gibalne sposobnosti</dc:subject><dc:subject>kadeti</dc:subject><dc:subject>kadetinje</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil izdelati norme za vrednotenje kondicijske pripravljenosti slovenskih odbojkarskih kadetov in kadetinj v starosti od 15 do 17 let. Cilj magistrskega dela je bil tudi ugotoviti, ali prihaja do statistično značilnih razlik med različnimi časovnimi obdobji in kakšni so trendi razvoja rezultatov meritev. V vzorec je bilo vključenih 291 odbojkarjev in 180 odbojkaric, ki so se med letom 1994 in 2022 uvrstili na širši spisek slovenske
reprezentance. Vzorec spremenljivk so predstavljali rezultati treh morfoloških testov in šestnajstih gibalnih testov, ki so se čez leta dopolnjevali. Norme za vrednotenje rezultatov smo izrazili s centili, za ugotavljanje razlik med različnimi obdobji pa smo uporabili enofaktorsko
analizo variance (ANOVA). S primerjavo različnih časovnih obdobij (1. obdobje 1994–2000,2. obdobje 2003–2008, 3. obdobje 2010–2016 in 4. obdobje 2017–2022) smo ugotovili, da
obstajajo statistično značilne razlike med časovnimi obdobji. Pri kadetih je do statistično značilnih razlik prišlo pri testih telesna višina, indeks telesne mase, doskočna višina z zaletom, predklon na klopci, vertikalni skok z obratom, dvigovanje nog leže, sklece na tleh, tek s
spremembami smeri in skok iz polčepa. Pri kadetinjah je do statistično značilnih razlik prišlo pri testih telesna višina, telesna teža, višin odriva po Sargentu, doskočna višina z zaletom, doskočna višina v bloku, predklon na klopci, vertikalni skok z obratom, met 3 kg težke medicinke soročno sede, dvigovanje nog in sklece na tleh. Pri ugotavljanju trendov smo ugotovili, da so kadeti in kadetinje vedno višji, kar predstavlja dobro izhodišče za nadaljnji razvoj slovenske odbojke. Bolj skrb vzbujajoče je dejstvo, da smo ugotovili negativne trende pri večini rezultatov meritev gibalnih sposobnosti. Pozitivni trendi se pojavijo pri testih dosežna višina v bloku in zaletu. Na rezultat teh dveh testov nekoliko vpliva telesna višina. Pozitivne trende smo pri kadetih ugotovili zgolj pri dveh testih, ki so neodvisni od telesne višine. Pri kadetinjah smo zgolj pri enem testu ugotovili pozitiven trend in pri dveh testih nespremenjen trend. Norme, ki smo jih izdelali trenerjem odbojke, omogočajo primerjavo rezultatov svojih
igralcev v primerjavi z najboljšimi igralci v tej starostni kategoriji.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-11 07:15:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159486</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
