<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15948"><dc:title>Presoja možnosti za uvajanje načrtov za zasebno gozdno posest na Gozdnogospodarskem območju Kranj</dc:title><dc:creator>Žepič Bogataj,	Vesna	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bončina,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gozdne posesti</dc:subject><dc:subject>zasebni gozdovi</dc:subject><dc:subject>posestna struktura</dc:subject><dc:subject>posestni načrti</dc:subject><dc:subject>gozdni posestniki</dc:subject><dc:subject>lastniki gozdov</dc:subject><dc:subject>gozdnogospodarsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>upravljanje gozdov</dc:subject><dc:subject>participacija</dc:subject><dc:subject>Kranj</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V prvem delu naloge smo raziskali analizo zasebne posesti v gozdnogospodarskemobmočju (GGO) Kranj, dosedanje gospodarjenje z gozdovi ter informiranost z za gospodarjenje pomembnimi informacijami. Izvedeno je bilo preko dvesto vodenih intervjujev z zasebnimi lastniki gozdov, rezultate analizpa smo prikazali ločeno po velikostnih in socialnoekonomskih kategorijah. Gospodarjenje v zasebnih gozdovih GGO Kranj kaže na razkorak med načrtovanimi in izvedenimi gozdnogojitvenimi ukrepi kot posledica posestne razdrobljenosti (60 % lastnikov ima prostorsko razdrobljeno posest v povprečnotreh kompleksih), pomanjkljive participacije v gozdarskem načrtovanju (le 6 % lastnikov potrjuje udeležbo javnih obravnav) in skromnega zanimanja lastnikov za inovativnejše postopke gospodarjenja. V drugem delu raziskave smo se osredotočili na presojo učinkovitosti in koristnosti načrta za gozdno posest. Odgovori kažejo, da je ta bolj zanimiv za večje gozdne posestnike. Interpretacije poznavanja, zanimanja in razumevanja posestnih načrtov se bistveno razlikujejo po velikostnih in socialnoekonomskih kategorijah posesti. Večja pripravljenost za pokritje dela stroškov izdelave posestnega načrta je odvisna od pričakovanih dohodkovnih koristi. Večji zasebni lastniki so od svojega gozda ekonomsko odvisni, zato se za večino zdi pridobitev posestnega načrta smiselna. Pri manjših zasebnih posestnikih je opazna nizka stopnja informiranosti o gozdnogospodarskih načrtih. Lastniki manjših zasebnih posesti bodo lahko tudi potencialni uporabniki posestnega načrta, če bo javna gozdarska služba spremenila dosedanji odnos.</dc:description><dc:publisher>[V. Žepič]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:43:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15948</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
