<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159452"><dc:title>Razmerje med vsakdanjim govornim posredovanjem in pripovedovanjem</dc:title><dc:creator>Ivančič Kutin,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>jezikoslovje</dc:subject><dc:subject>slovstvena folklora</dc:subject><dc:subject>folklorna pripoved</dc:subject><dc:subject>folkloristika</dc:subject><dc:subject>ljudsko slovstvo</dc:subject><dc:subject>dialektologija</dc:subject><dc:subject>besediloslovje</dc:subject><dc:subject>tekstura</dc:subject><dc:subject>nebesedno izražanje</dc:subject><dc:subject>govorjeni diskurz</dc:subject><dc:subject>pripovedovalec</dc:subject><dc:subject>stik s poslušalcem</dc:subject><dc:description>V prispevku poskušam na podlagi konkretnega terenskega zbiranja folklornih pripovedi na Bovškem ter opazovanja zvočne dokumentacije in transkripcij gradiva opozoriti na mejo, ko pripovedovalec, katerega jezik je narečje, prestopi iz vsakdanjega govornega posredovanja v fazo pripovedovanja. Iz primerjave zaokroženih pripovedi in diskurza pred in med njimi, lahko ugotavljamo, da je pri pripovedovanju povečana estetska funkcija. Pripovedovalec poskuša z izbiro stavčnih in besednih figur ter z nebesednimi sredstvi, glasovnimi in neglasovnimi, povečati dramatičnost in s tem pritegniti poslušalca. Razlike v jeziku vsakdanjega govornega posredovanja in
pripovedovanja so lahko tudi posledica prisotnosti tehničnega sredstva za dokumentiranje.</dc:description><dc:publisher>Univerza, Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik</dc:publisher><dc:date>0</dc:date><dc:date>2024-07-10 11:46:21</dc:date><dc:type>Separat</dc:type><dc:identifier>159452</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
