Primerjava volitev v odnosu do pristojnosti predsednika republike na primeru Slovenije in HrvaškeZupančič, Špela (Avtor) Brezovar, Nejc (Mentor) predsednik republikeHrvaškaSlovenijapristojnostmočvolitveDiplomsko delo predstavlja primerjavo volitev v odnosu do pristojnosti predsednika republike na primeru dveh držav: Slovenije in Hrvaške. Funkcija predsednika republike je v Sloveniji in na Hrvaškem v večini primerov zelo podobna. Eden od razlogov je tudi ta, da imata obe državi vpeljan parlamentarni sistem. V Sloveniji je bil vpeljan 23. decembra 1991, medtem ko je bil na Hrvaškem novembra 2000. V Sloveniji predsednika volimo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, in sicer to funkcijo lahko opravlja pet let. Njegove pristojnosti so, da razpisuje volitve v Državni zbor, razglaša zakone, imenuje državne funkcionarje, podeljuje odlikovanja itd. Predsednika Republike Hrvaške prav tako volijo na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah za dobo pet let. Njegove pristojnosti so podobne kot v Sloveniji, in sicer razpisuje volitve za hrvaški Sabor, daje pomilostitve, podeljuje odlikovanja in priznanja, je poveljnik obrambnih sil itd. V diplomskem delu so bile uporabljene deskriptivna in kvalitativna metoda raziskovanja, komparativna metoda ter metoda študija primera. Z analiziranjem obeh ustav, tako slovenske kot hrvaške, so se proučile pristojnosti in volitve predsednikov republik. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da so pristojnosti predsednika republike tako v Sloveniji kot na Hrvaškem relativno šibke, saj ima v obeh državah več pristojnosti vlada, kot dejanski nosilec izvršilne funkcije oblasti, kot predsednik republike. Hkrati je bilo tudi ugotovljeno, da pristojnost in družbena oziroma politična moč predsednika republike ni vedno odvisna samo od predpisov, ki urejajo njegove pristojnosti, ampak tudi od političnega vpliva, ugleda in avtoritete osebe, ki to funkcijo predstavlja.[Š. Zupančič]20242024-07-10 08:50:00Diplomsko delo/naloga159432sl