Strategije delovnih terapevtov pri prilagajanju domačega okolja oseb po preboleli možganski kapiKostić, Maja (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) Sicherl, Zorana (Recenzent) diplomska deladelovna terapijadelovna terapija na domuprilagoditve domačega okoljaprilagojeni pripomočkistarejši odraslikvalitativno raziskovanjeUvod: Možganska kap je klinično opredeljen sindrom, ki je posledica nezadostne oskrbe možganov s krvjo, zaradi zamašene ali počene krvne žile. Osebe po preboleli možganski kapi imajo običajno težave pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Delovni terapevti s prilagoditvami v domačem okolju želijo omogočiti osebi sodelovanje v vsakodnevnih aktivnostih in povečati neodvisnost. Namen: Cilj diplomskega dela je raziskati uporabnost delovno terapevtskih strategij pri prilagajanju domačega okolja oseb po možganski kapi. Metode dela: Narejen je bil sistematični pregled literature. Iskanje znanstvenih člankov je potekalo januarja 2024, v treh podatkovnih bazah: CINAHL, OTSEEKER in PUBMED. Pri iskanju smo uporabili časovni okvir, od leta 2014 do 2024. Članki, ki so po tabeli relevantnosti ocenjeni z oceno 4 ali več so bili pregledani z enim od 13 Joanna Briggs Institute orodji za oceno kakovosti. Rezultati: V končno analizo smo vključili 19 člankov, ki so ustrezali vključitvenim kriterijem. Od tega je bilo 12 kvalitativnih študij in 7 kvantitativnih študij. Pri tematski analizi člankov so se oblikovale 4 teme, znotraj katerih se je oblikovalo 6 podtem. Razprava in zaključek: Eden od načinov spodbujanja zdravega staranja in ohranjanja neodvisnosti je prilagoditev domačega okolja ter uvajanje prilagojenih pripomočkov, pri čemer pomembno vlogo igrajo delovni terapevti. S prilagoditvami omogočimo vključitev uporabnika v aktivnosti, ki so zanj pomembne. S tem ne spodbujamo le samostojnosti, temveč tudi krepimo samozavest posameznika, izboljšujemo socialno vključenost in splošno dobro počutje. Osebe po preboleli možganski kapi so pogosto zaskrbljene zaradi neodvisnosti pri telesnem funkcioniranju, zaradi česar čutijo, da ne zmorejo vključiti spremenjenega telesa v svoje identitete. Večina uporabnikov je navedla, da so zaradi delovno terapevtskih strategij izboljšali svoje okupacijsko delovanje. Učinkovitost delovno terapevtskih intervencij v domačem okolju je v tujini pogosto raziskana. V slovenskem jeziku ni bilo najdeno nobenega vira, kar je razlog, da v rezultatih ni slovenskega vidika obravnavanega problema. To lahko štejemo kot omejitev izsledkov diplomskega dela.[M. Kostić]20242024-07-10 07:46:15Diplomsko delo/naloga159420sl