<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159413"><dc:title>Brežiško gospostvo s širšim zaledjem na stičišču Ilirskih provinc in Avstrijskega cesarstva = Le territoire de Brežice et sa périphérie à la jonction des Provinces illyriennes et de l'Empire d'Autriche</dc:title><dc:creator>Oštrbenk,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šega,	Agata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ilirske province</dc:subject><dc:subject>Brežice</dc:subject><dc:subject>Čatež ob Savi</dc:subject><dc:subject>Francozi</dc:subject><dc:subject>obmejno območje</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo kot poskus decentralizacije zgodovinske narative o Ilirskih provincah pod drobnogled postavlja t. i. brežiško gospostvo s širšim zaledjem v omenjenem obdobju (1809–1813) ter ga hkrati postavlja v širši geografsko-zgodovinski kontekst. S prihodom Francozov v te kraje se meja na Savi iz deželne spremeni v državno in Brežice se znajdejo na stičišču stare avstrijske in nove francoske oblasti. Magistrsko delo se ozre na oba savska bregova – štajerskega (avstrijskega) in kranjskega (ilirskega), pri čemer podrobno analizira, kako politični, gospodarski, vojaški, šolski, cerkveni, kulturni in jezikovni vidiki nove upravne ureditve vplivajo na zgodovinski razvoj tega območja in na življenje tukajšnjega prebivalstva. Obmejni brežiški mikrokozmos, ki ga spoznamo skozi arhivsko gradivo merije Čatež ter matične knjige Brežic in okoliških župnij, v splošnejšo perspektivo postavlja gradivo o Ilirskih provincah iz pariških Archives nationales. Ob preučevanju tega gradiva se ponuja tudi razmislek o medkulturni in medjezikovni izmenjavi v času francoske okupacije slovenskih dežel, pri čemer kot primer služi jezikovna slika merije Čatež ob Savi. Sledovi francoske prisotnosti, v duhovnem in materialnem smislu, so v Brežicah in širši okolici prisotni še danes in ključno sooblikujejo lokalni kolektivni spomin.</dc:description><dc:publisher>L. Oštrbenk</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-10 07:45:48</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159413</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
