<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159410"><dc:title>Učne aktivnosti učencev pri pouku v različnih učnih okoljih</dc:title><dc:creator>Kavaš,	Sergeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalin,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učno okolje</dc:subject><dc:subject>pouk v naravi</dc:subject><dc:subject>učna aktivnost</dc:subject><dc:subject>intelektualne učne aktivnosti učencev pri pouku</dc:subject><dc:subject>količina in kakovost učenčevih postavljenih vprašanj</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi se ukvarjamo z enim od učnih okolij, kjer lahko poteka pouk, pri čemer pojem »učno okolje« uporabljamo v pomenu fizičnega učnega okolja. Osredotočimo se na naravo kot eno izmed možnih učnih okolij. Poseben poudarek namenjamo »gozdni pedagogiki«, pri čemer jo skušamo postaviti v razmerje z izkustvenim učenjem, doživljajsko pedagogiko, učenjem na prostem, izobraževanjem na prostem, pouku na prostem in učenju izven učilnice. Čeprav se je pri nas na pobudo Inštituta za gozdno pedagogiko oblikovala Mreža gozdnih vrtcev in šol, na osnovi pregleda teorije ugotavljamo, da v Sloveniji gozdna pedagogika še ni formalno uveljavljena veda. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi uporabljamo izraz pouk v naravi, v povezavi s katerim predstavljamo pogoje, ki jih je smiselno upoštevati pri izvajanju le-tega, nadalje pa tudi nekatere prednosti in na drugi strani omejitve pouka v naravi. Ker pa nas v nadaljevanju zanima, ali je učno okolje lahko eden od dejavnikov, ki vpliva na učne aktivnosti učencev pri pouku, opredelimo tudi učno aktivnost, predstavimo temeljne pogoje učne aktivnosti učencev pri pouku ter se posvetimo tudi trem temeljnim vrstam učne aktivnosti, pri čemer posebno pozornost namenjamo intelektualnim učnim aktivnostim. V empiričnem delu namreč s kvalitativno metodo s pomočjo petih intervjujev ugotavljamo, kako učitelji razumejo pojem intelektualnih učnih aktivnosti, kako opažajo intelektualne učne aktivnosti svojih učencev pri pouku in čemu pripisujejo večje ali manjše intelektualne učne aktivnosti svojih učencev. Obenem pa, s pomočjo opazovanih dvajsetih učnih ur pri pouku v učilnici in pri pouku v naravi na petih različnih osnovnih šolah po Sloveniji, skušamo ugotoviti, ali obstaja razlika v intelektualnih učnih aktivnostih učencev glede na to, v katerem učnem okolju poteka pouk. Intelektualne učne aktivnosti učencev merimo na podlagi količine in kakovosti učenčevih zastavljenih vprašanj. Pomemben del naše raziskave predstavlja spremljanje, kateri učenci postavljajo vprašanja, kar nam omogoča, da – poleg ugotavljanja razlik v količini in kakovosti postavljenih vprašanj – izvemo tudi, ali so v različnih učnih okoljih učno aktivni različni ali isti učenci.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-10 07:45:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159410</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
