Strategije pri prevajanju poimenovanj slovenskih državnih organov v nemškem prevodu Ustave Republike SlovenijeRot Sterle, Polona (Avtor) Gruntar Jermol, Ada (Mentor) Paolucci, Sandro (Komentor) ustavapravno prevajanjepravni jezikpravni sistemprevodne strategijePrevajanje pravnih besedil, zlasti pravno obvezujočih, zahteva brezhibno poznavanje pravnih sistemov tako izvirne kot tudi ciljne kulture. Raznolikost pravnih sistemov, med katerimi prevajamo, je mogoče opazovati prav na jezikovni ravni, še zlasti na ravni pravne terminologije. V magistrskem delu smo se osredotočili na izbrane pravno specifične pojme, natančneje na poimenovanja slovenskih državnih organov, ki se v nemškem prevodu Ustave Republike Slovenije iz leta 1992 prevajajo na različne načine. Pri tem smo analizirali predvsem uporabljene prevodne strategije ter dejavnike, ki so vplivali na njihovo izbiro. Medtem ko se v teoretičnem delu posvečamo predvsem nastanku in razvoju ustave kot najvišjega temeljnega pravnega akta v državi, smo v jezikovnem delu podrobneje opisali dejavnike, ki pri prevajanju pravnih besedil vplivajo na prevajalski proces in njegov končni rezultat – na izbiro ustrezne in učinkovite prevodne strategije. V empiričnem delu smo na podlagi interdisciplinarnega prevajalskega modela po Alenki Kocbek izpostavili ključne dejavnike, ki so vplivali na izbiro posamezne strategije.20242024-07-10 07:45:15Magistrsko delo/naloga159408sl