<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159401"><dc:title>Pojem običajnega prebivališča v uredbi Bruselj II</dc:title><dc:creator>Molodozhen,	Yulia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galič,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Uredba Bruselj II</dc:subject><dc:subject>uredbe s področja mednarodnega zasebnega prava</dc:subject><dc:subject>pristojnost sodišč</dc:subject><dc:subject>merodajno pravo</dc:subject><dc:subject>družinske zadeve</dc:subject><dc:subject>civilne/gospodarske zadeve</dc:subject><dc:subject>običajno prebivališče</dc:subject><dc:subject>glavni kraj poslovanja</dc:subject><dc:subject>praksa SEU</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>dojenčki</dc:subject><dc:subject>odrasli</dc:subject><dc:subject>podjetniki</dc:subject><dc:description>Običajno prebivališče je temeljna navezna okoliščina tako za določitev mednarodne pristojnosti sodišč v Uredbi Bruselj II kot za izbiro pristojnosti in merodajnega prava po drugih evropskih uredbah. Izrecna opredelitev tega pojma v večini uredb ni podana, torej je določitev njegove vsebine prepuščena avtonomni razlagi SEU. Raziskava sodne prakse SEU kaže, da je konkretna vsebina pojma običajnega prebivališča glede na vrsto pravnega razmerja in kategorije udeleženih subjektov precej spremenljiva, saj je povezana s kontekstom in okoliščinami konkretnih primerov. Pomanjkanje natančnejših smernic za njegovo določitev pušča veliko diskrecije nacionalnim sodiščem ter lahko povzroča nekonsistentnost sodne prakse. Magistrsko delo obravnava vprašanje, ali je mogoče – in smiselno – oblikovanje enotnega koncepta oz. medregulativne opredelitve običajnega prebivališča, ki bi zajemal(a) vse možne pravne položaje različnih vrst posameznikov v različnih pravnih razmerjih. Jedro magistrskega dela vsebuje krajši zgodovinski oris razlogov sprejetja koncepta običajnega prebivališča kot osrednjega ter podrobno predstavlja merila za določanje le-tega v praksi SEU, katere podrobnejša analiza je predstavljena v povezavi tako z različnimi kategorijami fizičnih oseb (otroci/dojenčki, odrasle osebe, podjetniki ter osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost) kot z različnimi pravnimi razmerji, kot so prenehanje (zunaj)zakonske zveze ali registrirane partnerske skupnosti, plačilo preživnin, insolventnost, dedovanje, sklepanje civilnopravnih poslov, delikti itd. V zaključku magistrskega dela so podane ugotovitve glede (ne)možnosti oblikovanja enotnega koncepta običajnega prebivališča, ki bi lahko obsegal vse možne vrste ter pravne položaje posameznikov v različnih pravnih razmerjih.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-09 16:04:15</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159401</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
