<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15939"><dc:title>Vpliv soljenja na obcestno drevje iglavcev v Ljubljani</dc:title><dc:creator>Čotar,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurc,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Simončič,	Primož	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>soljenje</dc:subject><dc:subject>sol</dc:subject><dc:subject>ceste</dc:subject><dc:subject>poškodbe</dc:subject><dc:subject>vzdrževanje cest</dc:subject><dc:subject>iglavci</dc:subject><dc:subject>črni bor</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Pregledana je bila izbrana domača in dosegljiva tuja literatura s področja raziskav vplivov soljenja na okolje in obcestno drevje s pregledom izsledkov raziskav. Na štirih lokacijah v Ljubljani (soljeno in kontrolni sestoj) smo izvedli terenska vzorčenja iglic črnega bora, tal in snega ter analizirali vsebnosti nekaterih elementov in spremembe v izbranih parametrih tal pred in po soljenju. V vzorec je bilo vključenih 10 dreves črnega bora. Spremembe talnih parametrov so bile posebej izrazite na lokacijah, kjer se izvaja močno soljenje. Soljenje je povečalo bazičnost vrhnje plasti tal. Količina klora v tleh se je po soljenju povečala na večini lokacij. Na lokacijah, ki so bile izpostavljene soljenju, se je količina vezanih težkih kovin v tleh močno zmanjšala po končanem zimskem obdobju. Na iglicah nismo ugotovili značilnih poškodb tkiva zaradi soli. Količina klora in natrija na iglicah je po končanem zimskem obdobju manjša kot pred soljenjem, kar kaže na možno absorbcijo preko iglic. Večje število meritev bi prispevalo k bolj zanesljivi oceni vpliva soljenja na urbano drevje. Ugotovili smo, da v 1,5-metrskem pasu okrog virov soljenja (npr. ceste, pločniki) vegetacija prejme povečane koncentracije soli, dlje stran pa ne prejme več omembe vrednih vnosov klora in natrija s cestišča. Na podlagi rezultatov meritev in pregleda literature predstavljamo nekatere možne ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov soljenja na okolje.</dc:description><dc:publisher>[M. Čotar]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:43:44</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
