<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159359"><dc:title>Vpliv premikanja glave na časovne in dolžinske spremenljivke hoje</dc:title><dc:creator>Marinko,	Karolina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovačič,	Tine	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>ravnotežje</dc:subject><dc:subject>premikanje glave</dc:subject><dc:subject>pritiskovna preproga GAITRite®</dc:subject><dc:subject>mladi odrasli</dc:subject><dc:description>Uvod: Ravnotežje je potrebno za vzdrževanje težišča telesa nad podporno ploskvijo, kar omogoča stabilno hojo. Vestibularni sistem signalizira položaj in gibanje glave. Te informacije se v osrednjem živčnem sistemu integrirajo z ostalimi somatosenzornimi signali in tvorijo zaznavo o gibanju. Vpliv spremenjene vestibularne informacije na hojo lahko preučujemo z draženjem vestibularnega sistema s premikanjem glave ali pri pacientih z okvarami vestibularnega sistema. Namen: Želeli smo ugotoviti vpliv spreminjanja vestibularnega priliva na časovne in dolžinske spremenljivke hoje pri zdravih mladih odraslih ter izvedljivost tovrstnega testiranja s pritiskovno preprogo. Metode dela: V raziskavi je sodelovalo 22 zdravih mladih odraslih, starih od 20 do 30 let. Preiskovanci so hodili po pritiskovni preprogi GAITRite® v treh testnih pogojih: z glavo v mirovanju, v pokončnem nevtralnem položaju (1), z nagibanjem glave navzgor in navzdol (2) in z obračanjem glave v levo in desno (3). Vsak pogoj so preiskovanci ponovili trikrat. Pogoji so bili razporejeni v naključnem vrstnem redu. Med ponovitvami je bil odmor za ustna navodila. Analizirali smo hitrost hoje, kadenco korakov, dolžino dvojnega koraka, variabilnost oz. standardni odklon dolžine dvojnega koraka, širino koraka in variabilnost dolžine dvojnega koraka. Rezultati: Povprečna dolžina dvojnega koraka je bila pri 1. pogoju 134,5 (standardni odklon (SO) = 15,0) cm, pri 2. pogoju 126,4 (15,6) cm ter pri 3. pogoju 128,3 (14,9) cm. Razlika je statistično značilna (p &lt; 0,0001). Standardni odklon oz. variabilnost širine koraka je bila pri 1. pogoju 1,7 (0,6) cm, pri 2. pogoju 2,7 (1,0) cm ter pri 3. pogoju 3,3 (0,9) cm. Razlika med pogoji je statistično značilna (p &lt; 0,0001). Hitrost hoje, kadenca korakov, standardni odklon dolžine dvojnega koraka ter širina koraka se niso statistično značilno spremenili med pogoji. Razprava in zaključek: Pri hoji s premikanjem glave se je statistično značilno zmanjšala dolžina dvojnega koraka in povečal standardni odklon širine koraka, kar se kaže kot večja spremenljivost širine koraka. Testiranje s pritiskovno preprogo je izvedljivo, vendar bi bilo boljše zagotoviti več prostora okrog preproge.</dc:description><dc:publisher>[K. Marinko]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-07 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159359</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
