<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159348"><dc:title>Vnos energije in makrohranil pri prebivalcih domov za starejše občane</dc:title><dc:creator>Hren,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pravst,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lavriša,	Živa	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>starejši odrasli</dc:subject><dc:subject>domovi za starejše občane</dc:subject><dc:subject>jedilniki</dc:subject><dc:subject>beljakovine</dc:subject><dc:subject>energija</dc:subject><dc:subject>prehranska vlaknina</dc:subject><dc:description>Staranje prebivalstva je značilno za večino razvitih držav. Z vedno večjim številom starejših odraslih se veča tudi število tistih, ki prebivajo v domovih za starejše občane (DSO). Zaradi s starostjo povezanih fizioloških sprememb so prebivalci DSO že sicer prehransko bolj ogroženi, dodatna tveganja pa lahko izvirajo zaradi pridruženih različnih bolezni. Namen prehranskih smernic za starejše odrasle je omejiti takšna tveganja. Namen naše raziskave je bil ovrednotiti prehranski vnos stanovalcev DSO in sestavo jedilnikov, ki jih v DSO ponujajo svojim stanovalcem. Vključenih je bilo 173 starejših odraslih iz trinajstih DSO iz različnih regij Slovenije. O vsakemu preiskovancu smo zbrali antropometrične podatke, z metodama priklica jedilnika prejšnjega dne in vprašalnikom o pogostosti uživanja posameznih skupin živil (FFQ) pa smo dobili vpogled tako v njihov kratkoročen kot tudi dolgoročen prehranski vnos. Glede na smernice ESPEN za klinično prehrano in geriatrijo in nacionalne referenčne vrednosti sta bila pri večini udeležencev prenizka vnosa ogljikovih hidratov in prehranske vlaknine, previsok je bil vnos maščob. Minimalni priporočen vnos beljakovin je bil dosežen pri 59 % stanovalcev, energijski vnos pa je bil glede na nacionalne referenčne vrednosti dosežen pri 89 % ženskah in 68 % moških, medtem ko glede na smernice ESPEN 63 % stanovalcev DSO ni užilo dovolj energije. Sestava obravnavanih jedilnikov v DSO je prav tako nakazala na prenizek vnos prehranskih vlaknin (povpr. vrednost 22,7 g), medtem ko je bil glede na smernice za izvajanje prehranske oskrbe v DSO vnos ogljikovih hidratov (48 %) ustrezen, vnos maščob pa previsok (36 %). Glede na nacionalne referenčne vrednosti je bila količina beljakovin v večini domov skladna s priporočili, energijska vrednost pa je bila dosežena predvsem za ženske, ne pa tudi za moške.</dc:description><dc:publisher>[N. Hren]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-07 07:15:46</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159348</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
