<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159347"><dc:title>Izdelava velikih glivnih biokompozitov z nizko gostoto</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Nej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Davor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Straže,	Aleš	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>glive</dc:subject><dc:subject>biokompoziti</dc:subject><dc:subject>micelij</dc:subject><dc:subject>materiali iz micelija</dc:subject><dc:description>Z večanjem potrebe po prehodu na krožno gospodarstvo in manjšanjem odvisnosti od fosilnih virov narašča potreba po novih trajnostnih materialih. Glivni biokompoziti predstavljajo naravno alternativo sintetičnim penam. Za uspešno komercializacijo tehnologije in razvoj produktov je poleg razumevanja lastnosti materiala pomembno tudi znanje, kako izdelati večje količine tega materiala z ustreznimi lastnostmi. V okviru eksperimentalnega dela smo izdelali večji glivni biokompozit nizke gostote z volumnom 47 litrov in dolžino dveh metrov. Končni glivni biokompozit smo izdelali s trostopenjskim gojenjem micelija, najprej v vrečah za gojenje, nato v dveh večjih modelih, ki smo ju v tretji stopnji spojili skupaj. Uporabili smo kulturo glive Ganoderme resinaceum ter posebno formuliran substrat za doseganje nizke gostote iz slame, kokosovih vlaken, pivovarskih tropin, kavne usedline ter pšenične moke. Rezultati so pokazali, da je končni biokompozit z gostoto 80 kg/m³ ustrezal ciljem velikosti, ostal brez okužb ter prenašal lažje obremenitve. Glavna pomanjkljivost materiala so bile manjše udrtine na površini materiala, ki so nastale zaradi zračnih žepov v substratu ob prenosu micelija v modela.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-07 07:15:36</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159347</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
