Proučevanje živali v antikiVrtovec, Neža Kristina (Avtor) Weiss, Sonja (Mentor) proučevanje živaliPlinij StarejšiAristotelnaravoslovjeklasifikacija živaliTema magistrske naloge je proučevanje živali v antiki. Prvi del naloge se ukvarja s filozofskim pojmovanjem živali. Ljudem so bile že od nekdaj zanimive, zato so jih pogosto opazovali in primerjali s sabo. V njih so verjetno videli podobne karakteristike, saj se pri mnogih antičnih filozofih pogosto porajajo vprašanja: kaj je žival, ali je inteligentna, ali ima dušo in/ali razum? V drugem delu naloge je v ospredju “znanstveni” pristop k preučevanju živali, ki se ga je posluževal npr. Aristotel. Na temo živali je napisal več del, v katerih je opisal različne živalske vrste, njihovo vedenje in anatomijo. Vsi opisi so sicer izhajali iz primerjave s človekom, ki ga je imel za najpopolnejše živo bitje. Iz napisanega je mogoče sklepati, da je Aristotel nekatere živali tudi sam seciral in jih na tak način bolje anatomsko preučil. Z zbiranjem podatkov je najverjetneje želel razvrstiti živali v različne skupine glede na njihove skupne značilnosti. Njegova dela so kasneje močno vplivala na številne rimske avtorje, zlasti na Plinija Starejšega, ki je v svojo zbirko Naravoslovje (Naturalis historia) vključil tudi nekaj obsežnih poglavij o živalih. Plinij se sicer ni ukvarjal z zoologijo na takšni ravni kot Aristotel, kljub temu pa je njegova zbirka v tistih časih veljala za zakladnico znanja. Naloga se med drugim osredotoči tudi na klasifikacijo živali pri obeh avtorjih ter z vprašanjem, kako (in če) so njune ugotovitve vplivale na Linnejevo postavitev biološke znanstvene sistematike, ki jo uporabljamo še danes.N. K. Vrtovec20242024-07-06 07:45:43Magistrsko delo/naloga159329sl