Optimizacija elektrostatskega razprševanja za izdelavo polietilenglikolnih delcev z vgrajenim simvastatinom s pristopom načrtovanja eksperimentovMetličar, Klara (Avtor) Zupančič, Špela (Mentor) Sterle Zorec, Barbara (Komentor) polimerni delcielektrostatsko razprševanjenačrtovanje eksperimentovvelikost delcevporazdelitev velikosti delcevpolietilenglikolsimvastatin.Polimerni nanodelci so majhni delci velikosti od 1 do 100 nm, širše gledano do 1000 nm, sestavljeni iz polimernih materialov. V farmaciji zaradi svojih lastnosti in potencialnih koristi predstavljajo perspektivne dostavne sisteme. Z metodo elektrostatskega razprševanja je možno izdelati polimerne delce, ki zdravilno učinkovino transformirajo v amorfno stanje, kar izboljša metastabilno topnost učinkovine in s tem njeno biološko uporabnost. Naš namen je bil razviti polimerne nanodelce iz polietilenglikola in vanje vgraditi simvastatin z elektrostatskim razprševanjem. Na začetku smo preverjali topnost zdravilne učinkovine in polietilenglikola v različnih organskih topilih. Nato smo iz izbranih topil izdelali polimerne delce z metodo elektrostatskega razprševanja. S pomočjo načrta eksperimentov smo preučevali vpliv molekulske mase polimera, koncentracijo polimerne raztopine, volumski pretok in delež vgrajenega simvastatina na velikost delcev. Morfologijo, velikost in porazdelitev velikosti delcev smo vrednotili s pomočjo slik, posnetih z vrstičnim elektronskim mikroskopom, in uporabo programov ImageJ, Excel in Minitab. Izmed desetih različnih organskih topil se je etanol glede na topnost polimera in učinkovine, varnost, stabilnost elektrostatskega razprševanja in morfologijo delcev izkazal kot najprimernejši. S pomočjo načrta eksperimentov smo ugotovili, da na velikost delcev najbolj vpliva volumski pretok, na stabilnost procesa pa koncentracija polimerne raztopine. Sferične delce z velikostjo 0,74 µm smo izdelali s 13 % (m/V) raztopino polietilenglikola (35.000 g/mol) pri pretoku 600 µL/h. S pomočjo funkcije »Response Optimizer« pa smo identificirali najoptimalnejše pogoje za pripravo najmanjših delcev in vanje uspešno vgradili različne vsebnosti simvastatina. Ugotovili smo, da manjša kot je vsebnost simvastatina, bolj kvalitetne, gladke in sferične delce izdelamo, ki so med sabo tudi manj zliti. Čeprav smo si zastavili, da bomo izdelali nanodelce, smo se ves čas magistrskega dela gibali na meji med nano- in mikrodelci. Cilj magistrske naloge je bil dosežen z uspešno izdelavo polietilenglikolskih delcev z vgrajenim simvastatinom.20242024-07-06 07:45:43Magistrsko delo/naloga159328sl