Razlogi mladostnikov sorojencev otrok s posebnimi potrebami za ne/udeležbo v podpornih skupinah in mnenja sorojencev, staršev in strokovnih delavcevKadunc, Špela (Avtor) Erzar, Tomaž (Mentor) sorojenci otrok s posebnimi potrebamipodporne skupinezadržkioviremladostništvoBratje in sestre otrok s posebnimi potrebami pogosto ostanejo spregledani. Nekateri jih poimenujejo kot skriti ali neopazni člani družine, saj njihove potrebe po podpori včasih niso prepoznane ali izpolnjene. Situacija lahko sorojencem prinaša številne izzive, s katerimi se morajo spoprijeti, obenem pa priložnosti, kot so večja zrelost, strpnost in sočutnost. V namen podpore so pred več desetletji v tujini začeli izvajati programe za sorojence. Kljub temu da so v nekaterih državah takšni programi že precej uveljavljeni, se drugi organizatorji pogosto soočajo z majhnim številom udeležencev. V naši raziskavi se osredotočamo na sorojence, stare od 15 do 20 let. Mladostništvo je namreč obdobje velikih sprememb, oblikovanja identitete in želje po neodvisnosti. Je tudi obdobje, ko vrstniki igrajo pomembno vlogo. Namen magistrskega dela je bil raziskati razloge mladostnikov za njihovo ne/udeležbo v podpornih programih za sorojence otrok s posebnimi potrebami. V raziskavi je sodelovalo 18 udeležencev, ki smo jih glede na njihovo vlogo in izkušnje razdelili v pet skupin: mladostniki z izkušnjo udeležbe v programu, mladostniki brez te izkušnje, starejši sorojenci, mame in strokovne delavke. V večini se njihovi pogledi ujemajo, razlike pri primerjavi rezultatov smo opazili predvsem v poudarjanju posameznega razloga za ne/udeležbo. Večina intervjuvancev se strinja, da je potreba po podpori večja v mlajših letih. Mladostniki imajo namreč druge prioritete in obveznosti. Starejši sorojenci, mame in strokovne delavke opažajo tudi, da se pri teh letih mladostniki od družin pogosto oddaljijo. Večina mladostnikov ne prepoznava potrebe po podpori in programom ne pripisujejo vrednosti. Ovira je lahko tudi strah pred izpostavljenostjo in neznanim, ali pa so prisotni zadržki pred pogovorom o tej temi. Doživljanja sramu udeleženci v večini niso navajali. Velik pomen pripisujejo tudi vlogi staršev, in sicer glede prepoznavanja položaja sorojencev in omogočanja zgodnjih izkušenj tovrstne podpore. Glede vpliva starševskih spodbud za udeležbo se mnenja razlikujejo, kot eno izmed ovir pa udeleženci prepoznavajo tudi organizacijske dejavnike, kot so zasnova programa ter lokacija, čas, pogostost in način izvedbe srečanj. Rezultati raziskave nudijo vpogled v zadržke in ovire mladostnikov za ne/udeležbo programov, ter lahko služijo kot osnova za nadaljnje načrtovanje podpornih storitev za sorojence.[Š. Kadunc]20242024-07-05 09:00:38Magistrsko delo/naloga159294sl