<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159272"><dc:title>Senzorična sprejemljivost sladoleda s preoblikovano sestavo</dc:title><dc:creator>Buda,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mohar Lorbeg,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>živila</dc:subject><dc:subject>sladoled</dc:subject><dc:subject>reformulacija</dc:subject><dc:subject>preoblikovanje živil</dc:subject><dc:subject>hranilna vrednost</dc:subject><dc:subject>senzorične lastnosti</dc:subject><dc:subject>Nutri-Score</dc:subject><dc:subject>potrošniško vedenje</dc:subject><dc:description>Namen raziskave je bil določiti razlike v fizikalno-kemijskih in senzoričnih lastnostih standardnega vzorca v primerjavi z reformuliranim vzorcem sladoleda na palčki. Analizirali smo štiri pare vzorcev, ki smo jim določili hranilne vrednosti s fizikalno-kemijskimi analizami in iz podatkov izračunali vrednost Nutri-Score. S senzorično analizo smo s preskusom primerjave v parih preverjali, če obstajajo razlike v sladkosti med vzorcema v paru. Z opisno metodo »Označi vse kar ustreza« (CATA) smo določili opisnike, ki jih mladi potrošniki povezujejo z vzorci. Na koncu smo z ocenjevanjem na 9-točkovni lestvici določili stopnjo ugajanja posameznih senzoričnih lastnosti in celokupno všečnost vsakega vzorca. Pripravili smo tudi anketni vprašalnik o potrošniških navadah, povezanih z uživanjem sladoleda. Reformulirani vzorci so imeli manjšo vsebnost ogljikovih hidratov, sladkorjev in posledično nižjo energijsko vrednost. Vsebovali so več prehranskih vlaknin in beljakovin. Vsebnost maščob se je statistično razlikovala le pri dveh parih, kjer je imel reformuliran vzorec nižjo vrednost. Prav tako so reformulirani vzorci prejeli Nutri-Score oceno C, medtem ko so standardni vzorci prejeli za en razred slabšo oceno D. Pri treh parih smo dokazali razliko v intenzivnosti sladkega okusa. V ocenjevanju z metodo CATA se je večina opisnikov v paru skladala in prav tako pri hedonskem ocenjevanju znotraj parov ni bilo značilnih razlik med povprečnimi hedonskimi ocenami. Rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da študentje uživajo sladoled najpogosteje poleti, nekajkrat na teden s prijatelji ali kot posladek. Večina ni pozornih na hranilno vrednost sladoleda, najljubši so jim tradicionalni okusi in raje imajo mlečni sladoled v kornetu, ki ga pogosteje kupijo v trgovinah.</dc:description><dc:publisher>[A. Buda]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-05 07:16:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159272</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
