Vpliv kemoterapije na izražanje celičnih označevalcev na levkemičnih celicah pri otrocih z akutno limfoblastno levkemijo BPrelog, Tomaž (Avtor) Kloboves Prevodnik, Veronika (Mentor) Jesenko, Tanja (Komentor) spreminjanje imunofenotipakemoterapijaimunoterapijaB-ALL otroške dobeNamen dela Z raziskavo smo ugotavljali vpliv citostatikov na izražanje celičnih označevalcev na površini malignih celic, izoliranih iz kostnega mozga otrok z akutno limfoblastno levkemijo B (B-ALL). V prvem delu raziskave smo in vitro analizirali spremembe izražanja celičnih označevalcev, ki imajo glede na podatke iz literature prognostični pomen ali pa so terapevtsko pomembni, saj vplivajo na učinkovitost imunoterapije. Poleg tega smo analizirali tudi označevalce, katerih prognostični ali terapevtski pomen pri obravnavi otrok z B-ALL še ni poznan. V drugem delu raziskave smo ugotavljali spremembe v izražanju celičnih označevalcev in vivo med indukcijskim zdravljenjem B-ALL ter te spremembe povezali z odzivom na kemoterapijo. Materiali in metode Iz kostnega mozga 35 otrok z B-ALL smo izolirali maligne celice in jih izpostavili enemu izmed citostatikov, ki jih uporabljamo pri indukcijskem zdravljenju B-ALL. Vsak citostatik smo uporabili v treh logaritmično naraščajočih koncentracijah. Po tridnevni kultivaciji smo s kvantitativno pretočno citometrijo določili izražanje celičnih označevalcev CD10, CD19, CD20, CD27, CD34, CD45, CD58, CD66c in CD137 na površini malignih celic. Šest vzorcev v končno analizo ni bilo vključenih zaradi premajhnega števila izoliranih malignih celic ali zaradi prevelike izgube števila malignih celic med postopkom izolacije in kultivacije. Pri drugem delu raziskave smo ugotavljali izražanje antigenov na malignih celicah kostnega mozga, odvzetega pri bolnikih v času postavitve diagnoze ter na 15. in 33. dan zdravljenja. V tem delu raziskave smo izražanje posameznih celičnih označevalcev opredelili s srednjo intenziteto fluorescence (ang. mean fluorescence intensity: MFI), izmerjeno s pretočno citometrijo. Spremembo v izražanju celičnih označevalcev smo povezali tudi z izmerjeno minimalno rezidualno boleznijo (MRD), določeno na 15. dan zdravljenja, s čimer smo povezali spremembo imunofenotipa z odgovorom bolezni na kemoterapijo. Rezultati Z našim in vitro delom raziskave smo pokazali, da se ob izpostavljenosti daunorubicinu, pronizonu in vinkristinu spremeni imunofenotip malignih celic B-ALL. Daunorubicin je vplival na izražanje vseh opazovanih označevalcev razen na CD66c, saj se je ob tem zmanjšalo izražanje CD10, CD19, CD27, CD34, CD45 in CD58 ter povečalo izražanje CD137. Zmanjšanje izražanja CD20 smo ugotovili le v odvisnosti od koncentracije daunorubicina. Ob izpostavljenosti pronizonu se je zmanjšalo izražanje CD10, CD19, CD27, CD34 in CD58. Ob izpostavljenosti vinkristinu se je zmanjšalo izražanje CD19 in CD58 ter povečalo izražanje CD45. Asparaginaza in metotreksat na imunofenotip nista imela vpliva. Analizirali smo tudi spremembe imunofenotipa, do katerih je prišlo med indukcijskim zdravljenjem B-ALL in vivo . Pokazali smo, da se je do 33. dne zdravljenja povečalo izražanje CD20 in CD45 ter zmanjšalo izražanje CD10, CD34 in CD58. Prognostični pomen spremembe imunofenotipa smo poskušali opredeliti v povezavi s celokupnim preživetjem in stopnjo pojavnosti ponovitve bolezni. Ker pa sta med vključenimi bolniki umrla le dva, pri nobenem od preostalih pa ni prišlo do ponovitve bolezni, prognostičnega pomena spremembe imunofenotipa nismo uspeli opredeliti. Vendar nam je statistični model, ki smo ga uporabili v raziskavi, omogočil, da smo analizirali povezavo med spremembo izražanja celičnih označevalcev in določitvijo MRD. Tako smo ugotovili, da je sprememba v izražanju CD38 povezana s stopnjo minimalne rezidualne bolezni (MRD) na 15. dan zdravljenja in s tem z odgovorom levkemije na indukcijsko kemoterapijo. Zaključki Raziskava nam je omogočila primerjavo sprememb v izražanju posameznih celičnih označevalcev, do katerih pride in vitro ter in vivo. Pokazali smo, da daunorubicin, pronizon in vinkristin zmanjšajo izražanje CD19 in CD58 in vitro, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost zdravljenja z blinatumomabom ali s celicami T z izraženim himernim receptorjem (CAR-T), ter da se izražanje CD20 spremeni le v odvisnosti od odmerka daunorubicina, kar je pomembno v primeru uporabe rituksimaba. Poleg tega smo ugotovili, da daunorubicin in vinkristin vplivata na izražanje posameznih celičnih označevalcev neodvisno od koncentracije zdravila, kar nakazuje, da bi lahko že nizki odmerki zdravila vplivali na imunofenotip malignih celic. Potrdili smo tudi, da je sprememba v izražanju CD38 povezana z odzivom levkemičnih celic na indukcijsko kemoterapijo in vivo, kar nam bi lahko omogočilo dodatno razporejanje bolnikov v skupine tveganja in izbiro temu prilagojenega zdravljenja.20242024-07-05 07:15:13Doktorsko delo/naloga159269sl