<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159260"><dc:title>Zavzetost zaposlenih in prezentizem v enotah intenzivne terapije</dc:title><dc:creator>Muršec,	Aljaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prezentizem</dc:subject><dc:subject>zavzetost zaposlenih</dc:subject><dc:subject>Stanfordska lestvica prezentizma</dc:subject><dc:subject>enote intenzivne terapije</dc:subject><dc:subject>izvajalci zdravstvene nege</dc:subject><dc:description>Prezentizem pridobiva vse ve jo pozornost v delovnem okolju in je najpogosteje
opredeljen kot prihod na delovno mesto kljub zdravstvenim te~avam. Zdravstvena
nega spada med poklice, pri katerih je prezentizem mo no razbirjen, s tem pa se lahko
zmanjba varnost pacientov. Zavzetost zaposlenih je eden izmed klju nih dejavnikov za
uspebnost organizacije. Bolj zavzeti izvajalci zdravstvene nege imajo vibjo stopnjo
uje nosti in hitreje ter u inkoviteje prepoznavajo morebitne dejavnike, ki ogro~ajo
paciente. Namen magistrskega dela je bil s pomo jo anketnega vprabalnika ugotoviti
stopnjo prezentizma in zavzetosti izvajalcev zdravstvene nege v treh enotah intenzivne
terapije Univerzitetnega klini nega centra Ljubljana in pridobiti mnenja ter predloge za
izboljbave na tem področju. 
Z anketnima vprabalnikoma smo merili prezentizem (Stanfordska lestvica
prezentizma) in zavzetost zaposlenih (Q12 lestvica po Gallupu). Rezultati ka~ejo, da
je med izvajalci zdravstvene nege prisotna visoka stopnja prezentizma in da je dele~
zavzetih zaposlenih vibji od povpre ja v Sloveniji. Spoznanja preteklih btudij smo
primerjali z nabimi rezultati in ugotovili, da je prezentizem pogosto prisoten med
izvajalci zdravstvene nege. 
Magistrsko delo prinaba nova spoznanja za birbe zdravstveno okolje in institucije.
Raziskava zagotavlja dragocen vpogled v trenutno stanje prisotnosti prezentizma med
izvajalci zdravstvene nege in njihovo stopnjo zavzetosti. Rezultati ankete lahko slu~ijo
kot merilo za spremljanje napredka skozi as in ocenjevanje u inkovitosti intervencij,
povezanih s prezentizmom in zavzetostjo. 
Magistrsko delo kljub nekaterim omejitvam odpira mo~nosti za nadaljnje raziskovanje
na tem podro ju, predvsem na ve jem btevilu zdravstvenih delavcev in bolnibnic v
Sloveniji.</dc:description><dc:publisher>[A. Muršec]</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-04 11:00:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159260</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
