<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15926"><dc:title>Woody biomass of invaded karstic pastures - a case study at Podgorski kras plain</dc:title><dc:creator>Moraleda Melero,	Carlos Manuel	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Levanič,	Tom	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vodnik,	Dominik	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>lesna biomasa</dc:subject><dc:subject>pašniki</dc:subject><dc:subject>Kras</dc:subject><dc:subject>zaraščanje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Raziskava je del projekta, ki preučuje ogljikov cikel na zaraščajočih kraških pašnikih v submediteranskem območju Slovenije na Podgorskem Krasu (JZ Slovenija). Analize smo opravili na dveh raziskovalnih ploskvah v različnih stadijih zaraščanja z gozdom (pašnik in z drevjem deloma zarasel pašnik). Cilj našega dela je bila ocena biomase lesnatih rastlin na zaraščajoči površini in primerjava s pašnikom. Delali smo v skladu z metodologijo kot jo predlaga Terrestrial Carbon Observation Panel (TCO), ki je del Global Terrestrial Observing System (GTOS) - http://www.fao.org/gtos. Na podlagi natančne inventure lesnatih rastlin smo s pomočjo alometrijskih funkcij izračunali biomaso lesnatih rastlin. Skupna biomasa lesnatih rastlin na zaraščajočem se pašniku je bila ocenjena na 32.065 t ha-1. Glavnina (86%) vse biomase odpade na puhasti hrast (Quercus pubescens L.). Z dendrokronološko študijo smo na vzorcu 18 dreves preučili tudi priraščanje biomase v času in prostoru. Ugotavljamo, da je v 52 letih gozd zasedel kar 21% suhega kraškega pašnika. Analiza volumenskega prirastka je še pokazala, da nobeno od analiziranih dreves še ni doseglo kulminacije volumenskega prirastka in da je to z vidika ponora ogljika zaželeno. Naša spoznanja so pomembna za razumevanjeprostorskih in časovnih sprememb v zalogah ogljika in o pomenu gozda za shranjevanje ogljika in blaženje klimatskih sprememb.</dc:description><dc:publisher>[C. M. Moraleda Melero]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:43:39</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15926</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
