<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159249"><dc:title>Primerjava vloge vzgojitelja pri spodbujanju samostojnosti predšolskih otrok v Sloveniji in na Finskem</dc:title><dc:creator>Breznik,	Patricija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berčnik,	Sanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>Vzgojitelji predšolskih otrok</dc:subject><dc:subject>Avtonomija</dc:subject><dc:subject>slovenski predšolski sistem</dc:subject><dc:subject>finski predšolski sistem</dc:subject><dc:subject>samostojnost</dc:subject><dc:subject>dnevna rutina</dc:subject><dc:subject>vloga vzgojitelja.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavam primerjavo vloge vzgojitelja pri spodbujanju samostojnosti v Sloveniji in na Finskem. Najprej je v teoretičnem delu predstavljen sistem in cilji predšolske vzgoje v Sloveniji in na Finskem, sledi poglavje o dnevni rutini v vrtcu ter otrokovi samostojnosti. V empiričnem delu sem predstavila rezultate raziskave, ki sem jih pridobila prek osmih izvedenih intervjujev z vzgojiteljicami iz Slovenije in Finske. Intervjuje sem opravljala v vrtcih, kjer sem tudi sama opravljala praktično usposabljanje ter študentsko delo. Zanimalo me je, kateri uradni dokument uporabljajo za načrtovanje predšolske vzgoje, kakšna je vloga vzgojiteljice v posameznem vrtcu in kako otroke spodbujajo k samostojnosti, kako jih motivirajo in kako poteka dnevna rutina. S pridobljenimi odgovori sem podrobneje primerjala delo in življenje v vrtcih in ju predstavila v tabelah. Ugotovila sem, da vrtca za načrtovanje predšolske vzgoje uporabljata različna dokumenta, vendar služita kot osnova v posamezni državi. Vzgojiteljice pri spodbujanju samostojnosti uporabljajo zelo različne tehnike in načine motivacije, ki pa so bolj odvisni od posamezne vzgojiteljice in zgradbe skupine kot od države, v kateri se vrtec nahaja. Veliko podobnosti opazim pri odgovorih vzgojiteljic, ki delajo v prvem starostnem obdobju in med tistimi, ki delajo v drugem starostnem obdobju, saj so razlike v starosti in zmožnosti otrok bistvene pri stopnji prilagoditve. Največ razlik se je pokazalo pri poteku dnevne rutine in preživljanju časa na prostem.</dc:description><dc:publisher>P. Breznik</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-04 08:30:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:coverage>Slovenija; Finska;</dc:coverage></rdf:Description></rdf:RDF>
