<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159205"><dc:title>Davčno rezidentstvo pravnih oseb</dc:title><dc:creator>Zaletel,	Lucija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podlipnik,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčno rezidentstvo</dc:subject><dc:subject>stalna poslovna enota</dc:subject><dc:subject>davek od dohodka pravnih oseb</dc:subject><dc:subject>kraj dejanskega poslovodstva</dc:subject><dc:subject>potrdilo o davčnem rezidentstvu</dc:subject><dc:subject>OECD</dc:subject><dc:subject>proces pridobitve statusa davčnega rezidenta</dc:subject><dc:subject>načelo svetovnega dohodka</dc:subject><dc:subject>načelo vira dohodka</dc:subject><dc:description>Davčna politika države je izjemnega pomena tako za gospodarstvo kot tudi za delovanje podjetij. Globalizaciji, krajšanju dobavnih verig in širitvi poslovanja na splet mora slediti tudi zakonodaja na ravni države, Evropske unije in OECD-ja. Pri odločitvi, ali bodo podjetja (po)ostala davčni rezidenti določene države, se neposredno prepletata materialni in procesni del.
Magistrsko diplomsko delo se v jedru ukvarja z vprašanjem primernost meril, kdaj se neko podjetje šteje za davčnega rezidenta in kateri pogoji morajo biti pri tem izpolnjeni. Trenutno veljavno ureditev bi lahko razdelili na tri ravni: nacionalno, evropsko in nadnacionalno (OECD), zato se v magistrskem diplomskem delu opredelim do težav in izzivov, ki se pojavljajo na posamezni ravni. Na podlagi sodne prakse Sodišča EU razložim tudi, kako se je razvijalo merilo kraja dejanskega poslovodstva, in analiziram konkretne primere, ki so se pojavljali v praksi razlage Vzorčne konvencije OECD. Opredelila sem se do sprejete novele ZDDPO-2, ki v slovenski pravni red prenaša evropske direktive, in do predloge Direktive o hitrejši in varnejši oprostitvi preseženih davčnih odtegljajev, ki uvaja skupno digitalno potrdilo o davčnem rezidentstvu. 
Za podjetja veliko težo pri odločitvi, ali se bodo odločila za rezidentstvo v Sloveniji, predstavlja tudi smiselna in vsaj delno debirokratizirana ureditev pridobitve statusa davčnega rezidenta in tudi plačevanja davka. V tem drugem delu se dotaknem postopkov, potrebnih za pridobitev potrdila o davčnem rezidentstvu, postopka pridobitve davčne številke in akontacije davka. Podan je pregled razlik med postopkom, ki ga morajo opraviti davčni rezidenti, ki so obdavčeni po načelu svetovnega dohodka, in postopkov za davčne nerezidente, ki so obdavčeni po načelu vira dohodka.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-03 09:00:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159205</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
