Kambijeva cona in floem v obdobju mirovanja pri bukvi (Fagus sylvatica) z rastišča pri ŠentjurjuUlamec, Robi (Avtor) Čufar, Katarina (Mentor) Gričar, Jožica (Recenzent) bukevFagus sylvatica L.kambijlesfloemmirovanjereaktivacijabeechFagus sylvatica L.cambiumwoodphloemdormancereactivationNa 6 drevesih navadne bukve (Fagus sylvatica L.) z rastišča pri Šentjurju pri Celju smo raziskali kambijevo cono in floem v obdobju mirovanja pozimi od 20. 11. 2009 do 25. 4. 2010. Vzorce intaktnih tkiv lesa, kambija in skorje smo odvzemali v dvo- oz. enotedenskih intervalih. Tkiva smo vklopili v parafin in s pomočjo rotacijskega mikrotoma narezali mikroskopske preparate prečnih prerezov debeline 8 do 10 ßm, ki smo jih obarvali s safraninom in astra modrim barvilom in vklopili v evparal. Za analizo škroba smo preparate odrezali z drsnim mikrotomom in jih obarvali z jodom. Analizo smo opravili s svetlobnim mikroskopom in sistemom za analizo slike. Opazovali smo dormantno kambijevo cono ter nediferencirane floemske in novo nastale ksilemske celice. Dormantna kambijeva cona je v povprečju vsebovala 4 do 5 slojev celic, po 18. 4. 2010 pa je število celic naraslo. Število nediferenciranih sitastih celic je bilo skozi dormantno obdobje med 1 in 2 slojema v radialnem nizu. Prve novonastale floemske celice pa so se pojavile 18. 4. 2010; takrat smo zabeležili v povprečju 4 sloje celic. Prve novo nastale ksilemske celice so se pojavile teden kasneje, in sicer 25. 4. 2010. Pri analizi škroba smo določili površinski delež temneje obarvanih škrobnih zrn v parenhimskih celicah lesa, ki so se bolje videle v prečnem kot v radialnem prerezu. Pri analizi škroba bi nam večje število analiziranih preparatov omogočilo bolj natančno ovrednotenje rezultatov.R. Ulamec20112024-07-02 13:49:55Diplomsko delo159183sl