Identifikacija lesa iz dveh kozolcev v vasi RatjeKončar, Mitja (Avtor) Čufar, Katarina (Mentor) Humar, Miha (Recenzent) kozolectoplarlesidentifikacijarabahayracktoplarwoodidentificationuseV sodelovanju s konservatorsko službo ZVKDS OE Novo mesto in na osnovi predhodnega dendrokronološkega datiranja, smo izbrali po en reprezentativen starejši in mlajši kozolec v vasi Ratje. Papežev toplar je bil prvič postavljen konec 18. stoletja, Blatnikov toplar pa po koncu 19. stoletja. Cilji raziskave so bili določiti in poimenovati sestavne dele kozolca in mesta za odvzem lesa, opraviti identifikacijo lesa in ugotoviti ali se izbor lesnih vrst pri starejšem in mlajšem toplarju razlikuje. Les smo s pomočjo ključev identificirali makroskopsko in v zahtevnejših primerih mikroskopsko. Na Papeževem toplarju smo naredili 111 identifikacij. Določili smo 5 lesnih vrst in ugotovili, da je 33 elementov iz hrastovine (Quercus sp.), 56 iz topolovine (Populus sp.), 13 iz bukovine (Fagus sylvatica), 6 iz smrekovine (Picea abies) in 3 iz jelovine (Abies alba). Hrastovino so uporabili za izpostavljene in mehansko obremenjene dele, topolovino in bukovino pa za dele kozolca, ki niso izpostavljeni vlagi. Na Blatnikovem toplarju smo opravili 128 identifikacij in ugotovili, da je prav tako sestavljen iz 5 lesnih vrst. Prevladovala je hrastovina, iz katere je bilo narejenih 115 elementov. Ugotovili smo še 3 elemente iz lesa smreke, 7 iz lesa hruške (Pyrus sp.), 2 iz topolovine in 1 iz češnjevine (Prunus avium). Poleg naštetega je imel Papežev toplar 56 lat, ki so bile večinoma iz lesa jelke in Blatnikov prav tako 56 lat, ki so bile večinoma iz lesa smreke. Late so bile v času obstoja kozolcev verjetno večkrat zamenjane.M. Končar20112024-07-02 13:43:50Delo diplomskega projekta/projektno delo159181sl