<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159173"><dc:title>Vpliv vrste medu na njegove reološke lastnosti</dc:title><dc:creator>Lubšina,	Karmen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lukšič,	Miha	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>cvetlični</dc:subject><dc:subject>akacija</dc:subject><dc:subject>viskoznost</dc:subject><dc:subject>vsebnost vode</dc:subject><dc:description>Med je sladka in viskozna naravna snov, ki jo pridelujejo medonosne čebele iz nektarja ali rastlinske mane. Delimo ga glede na geografski in botanični izvor nektarja/mane, način pridobivanja in letni čas. Med običajno dobi ime po rastlini, na kateri so čebele nabirale svojo primarno snov. V okviru diplomske naloge sem uporabila dve vrsti medu (cvetlični in akacijev) iz treh geografskih regij (Posavje, Prekmurje in Bela krajina). Proučevala sem odvisnost viskoznosti originalnega in termično obdelanega medu od strižne hitrosti ter vzorcem določila vsebnost vode. Ugotovila sem, da je imel cvetlični med iz Posavja najnižjo vsebnost vode ter zato tudi najvišjo viskoznost. Prav tako je bil cvetlični med delno kristaliziran, kar se je odrazilo na viskoznostnem profilu termično obdelanega medu.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-07-02 12:17:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159173</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
