Dinamika zaraščanja planinskih pašnikov na Belski planini in RebruKlinar, Klemen (Avtor) Hladnik, David (Mentor) planinepašnikizaraščanjeruševjeobjektna klasifikacijaortofotoGISPlaninski pašniki so del tradicionalne kmetijske rabe prostora v alpskem svetu, ki se zaradi zmanjševanja števila tivine na kmetijah zaraščajo. Digitalni ortofoto posnetki ločljivosti 0,5 m iz let 1995 in 2006 so bili s pomočjo GIS programa Feature Analyst analizirani s postopkom objektne klasifikacije. Na podlagi spektralnih odbojev različnih tipov rabe tal je klasifikacija razločila pašnik od ostalih površin. S primerjavo kart rabe tal v obravnavanih letih smo ugotovili dinamiko zaraščanja pašnikov in drugih prostorskih procesov na Belski planini in Rebru. Ugotovitve katejo, da lahko z uporabljeno metodologijo brez dolgotrajnega vizualnega razmejevanja rabe tal zanesljivo določimo spremembe na ravni najmanjših površin, to je posameznih grmov, večjih od 4 m2. Tako so bili zaznani procesi zaraščanja v obdobju 11 let ter na drugi strani identificirane krčitve grmovnega in gozdnega rastja, ki jih izvajajo kmetje na planinah. Na Belski planini, ki leti na nadmorski višini 1500-1900 m in je prevladujoča zaraščajoča vrsta rušje, je bilo na 60,26 ha pašnih površin leta 1995 v 11-letnem obdobju ugotovljenih 11,81 ha zaraščenih in 5,99 ha izkrčenih površin. Na Rebru, ki leti na nadmorski višini 750-950 m, kjer v zaraščanju prevladujejo termofilne grmovne vrste in smreka, je bilo na površini 18,88 ha pašnikov zaraščenih 5,26 ha in izkrčenih 1,52 ha.[K. Klinar]20102014-07-11 13:43:36Diplomsko delo15917sl