Recepcija odlomka v primerjavi z recepcijo kratke pripovedi pri književnem poukuKrakar-Vogel, Boža (Avtor) književna didaktikagimnazijekratka prozaodlomekcelotno besediloobravnava pri poukukvalitativni eksperimenteksperimentalna kontrolna skupinarecepcija literarnega besedila pri gimnazijcihdidaktična funkcija odlomkaV prispevku sem se posvetila dilemam, ki obstajajo glede obravnave odlomka pri književnem pouku. S kvalitativnim eksperimentom sem ugotavljala, ali daje recepcija odlomka in kratke zgodbe pri gimnazijcih 3. letnika sklepati, da odlomek nanje ne učinkuje, da iz njega ničesar ne spoznajo, da pri branju ničesar ne občutijo in da si ne predstavljajo poteka besedila, kakor trdijo nasprotniki takih obravnav. Rezultati so pri eksperimentalni in kontrolni skupini pokazali naslednje: na dojemanje poglavitnih podobnosti in razlik med Klečevo kratko zgodbo in odlomkom iz Tomšičevega romana tako rekoč ni vplivalo dejstvo, da je eno besedilo odlomek, drugo pa celota; odlomek je spodbudil ustrezno dojemanje literarnih prvin (razlika med fabulo in sižejem je bila celo bolje opažena pri branju odlomka kakor celostnega besedila, bralci so iz odlomka oblikovali večinoma ustrezne predstave o književni osebi, perspektivi in kraju …); tudi na splošno po mnenju vprašanih odlomek pri pouku več bralcev zadovolji kakor ne; občasno je odlomek večini dijakov motivacija za branje celote; sprejemljivost odlomka je odvisna od vsebinske in didaktične umestitve; odlomek pri pouku omogoča izogibanje dolgotrajnim in zamudnim obravnavam (pre)dolgih besedil. Raziskava, ki je dopolnilo nekaterih poprej narejenih, kaže, da odlomek pri pouku književnosti opravlja določeno didaktično funkcijo, da pa je potrebna premišljena kombinacija s celostnimi besedili, premišljena in iz strukture besedil izhajajoča izbira in umestitev v celoto, kakor tudi upoštevanje stopnje bralnega razvoja.20062024-07-02 09:24:39Neznano159148sl