<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=15913"><dc:title>Vpliv tehnike dela na obremenitev sekača z ropotom</dc:title><dc:creator>Obranovič,	Alan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Potočnik,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Poje,	Anton	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ropot</dc:subject><dc:subject>ekvivalentna jakost ropota</dc:subject><dc:subject>obremenitev z ropotom</dc:subject><dc:subject>tehnike dela</dc:subject><dc:subject>delovna operacija</dc:subject><dc:subject>časovna študija</dc:subject><dc:subject>delo v gozdu</dc:subject><dc:subject>sekači</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen diplomske naloge je bil ugotoviti ali različna tehnika dela vpliva na obremenitev sekača z ropotom. Glavna hipoteza diplomske naloge je bila, da nepravilna tehnika dela povečuje obremenitev sekača z ropotom. Meritve so potekale na gozdnogospodarskem območju Postojna v gozdnogospodarski enoti Planina, v sestoju smreke s primesjo bukve in jelke. Meritve so se opravile vdveh delih. Prvi dan je sekač uporabljal pravilno, drugi dan pa nepravilno tehniko dela. Vsak dan je izdelal 10 smrekovih dreves. Hkrati z meritvami ropota je potekala tudi časovna študija. Rezultati meritev so pokazali, da medobema tehnikama dela ni bistvenih razlik, večje razlike v obremenitvah sekača z ropotom so se pokazale znotraj posameznih delovnih operacij. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da uporaba nepravilne tehnike dela lahko zelo povečuje obremenitev z ropotom. Pri nekaterih delovnih operacijah je bila jakost ropota pri uporabi nepravilne tehnike dela celo nižja, kar se pripisujepredvsem premajhnemu vzorcu meritev. Modelni izračun obremenitve sekača z ropotom v produktivnem času je pokazal, da je razlika v dnevni obremenitvi, med pravilno in nepravilno tehniko dela le 0,19 dB(A). Kljub temu, pa je potrebno pravilno tehniko dela tudi v prihodnje zagovarjati, saj ima le-ta pozitivne učinke pri varnosti dela, težavnosti dela sekača in zmanjševanju obremenitev kostno-mišičnega sistema.</dc:description><dc:publisher>[A. Obranovič]</dc:publisher><dc:date>2010</dc:date><dc:date>2014-07-11 13:43:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>15913</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
