<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159078"><dc:title>Papirnata arhitektura ali kako so gradili arhitekturo, ki ni bila nikoli zgrajena</dc:title><dc:creator>Pisnik,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čeferin,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>papirnata arhitektura</dc:subject><dc:subject>utopija</dc:subject><dc:subject>fantazija</dc:subject><dc:subject>arhitekturna realizacija</dc:subject><dc:description>Arhitekturo običajno razumemo kot dejavnost, katere naloga je
projektiranje zgradb, ki bodo tudi zgrajene in bomo v njih lahko
stanovali, delali, preživljali prosti čas, skratka, živeli. Veliko projektov,
ki so načrtovani za izgradnjo, sicer ostaja neuresničenih. Obstajajo le na
papirju ali ekranu. To je njihova žalostna usoda. A sestavni del prakse
arhitekture je tudi snovanje zgradb in prostorov, ki niso mišljeni za to, da
bi bili zgrajeni. Obstajajo le na papirju in to je tudi njihova realizacija,
uresničitev. Realizirani so v risbi. Za eno od oblik takšne arhitekture, ki se
je vzpostavila v 80. letih prejšnjega stoletja, se je uveljavil izraz papirnata
arhitektura. Poimenovanje izvorno označuje delo mladih arhitektov, ki
so delovali v okviru Arhitekturnega inštituta v Moskvi, kot so bili Yuri
Avvakumov, Alexander Brodsky, Ilya Utkin in Mikhiel Belov. Delo teh
arhitektov – njihovi fantazijski in na nek način utopični projekti – me
bodo v tej nalogi posebej zanimali. Zanimal me bo tudi širši problem
ustvarjanja t. i. papirnate arhitekture ali arhitekture na papirju. V nalogi
jo bom obravnavala kot pojav ali usmeritev, ki je pomembna za prakso
arhitekture nasploh. V prvem poglavju se bom posvetila vprašanju, kaj
sploh je papirnata arhitektura in kako se je prvič pojavila. V drugem
poglavju bom predstavila zgoraj navedene arhitekte in nekatera njihova
dela. Gre tako za risbe kot tudi besedila, kar kaže na to, da so za izražanje
uporabljali dva jezika; zanimala me bo povezava med njima. Večino omenjenih del so poslali na mednarodne idejne natečaje publikacije
Shinkenchiku. V tretjem poglavju bom zato raziskala, kaj je predstavljal
Shinkenchiku in kako so delovali idejni natečaji. Nekaj sodelujočih je
bilo tudi jugoslovanskih arhitektov. Spomnila bom na nekatere izmed
njih in predstavila najzanimivejša dela. Skozi nalogo bom pokazala, kaj
torej je arhitektura, ki ne gradi. Ta pa je v nenehni povezavi z arhitekturo,
ki pa gradi. Prvi bi lahko rekla disciplina, drugi pa poklic. V zadnjem
poglavju bom predstavila še, kaj pomeni eno, kaj drugo in kakšna je
povezava med njima. Namen naloge je pokazati, da je papirnata
arhitektura ali arhitektura na papirju, kljub temu da ni bila zgrajena, še
vedno arhitektura. Pomembna je za samo mišljenje arhitekture in kot
takšna vpliva na arhitekturo kot gradnjo. Podobno kot t. i. realizirana
arhitektura ima tudi papirnata arhitektura materialne učinke.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-29 08:01:51</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159078</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
