Uspešnost pomlajevanja v dinarskih jelovo-bukovih gozdovih z in brez uporabe zaščite pred objedanjem velikih rastlinojedih parkljarjev.Dekleva, Domen (Avtor) Roženbergar, Dušan (Mentor) pomlajevanje jelkeTRICOskupinska zaščitagozdni rezervatpoškodbe mladjaDiplomsko delo je bilo usmerjeno v preučevanje uspešnosti pomlajevanja površin, ki so bile od leta 2014 naprej prizadete s strani naravnih ujm večjega obsega. Mladje smo popisali na 20 ploskvah velikosti 2 × 2 m, mladje jelke pa v radijih 20 m okoli ploskve. Preučevali smo pomlajevanje na površinah brez ukrepov zaščite in obnove, površinah s skupinsko zaščito, zaščito s sredstvom TRICO in v rezervatu, kjer se gospodarjenje ne izvaja. Poleg štetja mladja in uvrščanja v višinske razrede ter določanja poškodovanosti smo zabeležili tudi ekološke razmere na ploskvah. Ugotovljeno je bilo, da so največje gostote mladja na površinah brez ukrepanja (225182 osebkov/ha), sledijo površine z zaščito TRICO (98017 osebkov/ha), tem sledi rezervat (83733 osebkov/ha) najmanjše gostote pa so bile v ograji (73733 osebkov/ha). Ugotovitve nakazujejo, da je skupna poškodovanost mladja po tretmajih značilno različna, če upoštevamo poškodovanost še po drevesnih vrstah značilnih razlik v poškodovanosti za smreko in bukev ni, medtem ko je poškodovanost jelke po tretmajih značilno različna. V vseh primerih je poškodovanost mladja največja v ograji. Ugotovljena situacija uspešnosti izvedenih ukrepov ne potrjuje. Nakazuje, da je uspešnost pomlajevanja v našem primeru odvisna predvsem od rastiščnih razmer, prehodnosti terena za divjad ter vzdrževanja postavljene ograje. Končne ugotovitve pod vprašaj postavljajo smiselnost vlaganja sredstev v drage ukrepe, kot so skupinska zaščita in umetna obnova, ob premočnem delovanju zaviralnih dejavnikov.[D. Dekleva]20242024-06-29 07:15:59Diplomsko delo/naloga159062sl