Določitev najprimernejše geodetske mreže in poligonov v predoruSlemenšek, Nejc (Avtor) Ambrožič, Tomaž (Mentor) Štebe, Gašper (Komentor) geodezijamagistrska delaGIGhorizontalna refrakcijafaktor zanesljivostištevilo nadštevilnostipredorpremik točkegirusna metodaPoleg dokazovanja prisotnosti in vpliva bočne oziroma horizontalne refrakcije smo se tokrat dotaknili tudi faktorja zanesljivosti in števila nadštevilnosti meritev. Na začetku je na kratko opisan predor, kjer smo izvajali meritve. Nato je teoretično predstavljena bočna refrakcija in pa analiza meteoroloških rezultatov na terenu. Omenjene pa so tudi 3 enačbe, po katerih lahko računamo refrakcijske kote. Na kratko so opisani terensko delo, metoda izmere in obdelava podatkov pred izravnavo. Nato so podane skice variant poligonov, ki smo si jih zamislili v tej nalogi. Ločeno smo naredili izravnavo za vse variante poligonov in sicer za dopoldansko in popoldansko meritev. Rezultati so prikazani numerično in grafično. Po analizi rezultatov smo na koncu predstavili ugotovitve, in pa predlagali kakšna bi bila najboljša varianta poligona, ki bi zadostila vsem potrebam. Rezultati so pokazali, da bi za najprimernejšo varianto izbrali geodetsko mrežo, saj ima najmanjši pogrešek na končni geodetski točki 13, poleg tega pa je število nadštevilnosti znotraj priporočljivega, kar navajajo strokovnjaki. Dober približek, pa bile tudi verige, saj imajo tudi število nadštevilnosti znotraj priporočenega, srednji pogrešek, pa tudi ne predstavlja večje težave. Vsi ostali poligoni, pa niso priporočljivi, če tudi imajo manjši pogrešek pa imajo slabo število nadštevilnosti.[N. Slemenšek]20242024-06-28 08:45:10Magistrsko delo/naloga159032sl