<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=159018"><dc:title>Razlike v poaktivacijski potenciaciji in poaktivacijskem izboljšanju med počepi na inercijski napravi in olimpijsko ročko</dc:title><dc:creator>Dakskobler,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štirn,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Spudić,	Darjan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>poaktivacijska potenciacija</dc:subject><dc:subject>poaktivacijsko izboljšanje</dc:subject><dc:subject>inercijska naprava</dc:subject><dc:subject>skok z nasprotnim gibanjem</dc:subject><dc:subject>skrček</dc:subject><dc:description>Namen dela je bil raziskati akutne učinke izvedbe standardiziranega aktivacijskega protokola počepanja na inercijski napravi na poaktivacijsko potenciacijo (PAP) in poaktivacijsko izboljšanje mišične funkcije (PAPE) ter primerjati učinke le-tega z enakim protokolom izvedenim z masno obremenitvijo (olimpijsko ročko). Meritve smo izvedli v osmih ločenih in naključno razporejenih obiskih. V prvem in drugem obisku smo individualno določili breme za izvedbo aktivacijskega protokola počepanja na inercijski napravi in s prostimi utežmi, v tretjem in četrtem obisku smo izvedli kontrolne meritve (samo ogrevanje brez aktivacijskega protokola) skrčka in skoka z nasprotnim gibanjem, v petem in šestem obisku smo izvedli meritve skrčka po aktivacijskem protokolu na inercijski napravi in s prostimi utežmi ter v sedmem in osmem obisku meritve skoka z nasprotnim gibanjem (CMJ) po aktivacijskem protokolu počepanja na inercijski napravi in s prostimi utežmi.

Podatke smo analizirali s 3 x 4 dvostransko analizo variance za ponovljene meritve (faktor 1: protokol [inercijska naprava, olimpijska ročka, kontrolne meritve], faktor 2: čas [1, 2, 4 in 10 min po predhodni aktivnosti]). Ugotovili smo, da ni  prišlo do razlik med vsemi tremi protokoli, torej med počepi na inercijski napravi, počepi z olimpijsko ročko in standardiziranim ogrevanjem, ki je predstavljal kontrolno meritev, le pri kontrakcijskem času je prišlo do statistično značilne razlike med kontrolno meritvijo in aktivacijskim protokolom s prostimi utežmi. Med meritvami izvedenimi v različnem času je prišlo do razlik pri amplitudi skrčka, kontrakcijskem času, polovičnem relaksacijskem času in višini skoka pri CMJ, kar pomeni, da je prišlo do razlik med meritvami izvedenimi v različnem času po izvedbi predhodne aktivnosti.

Aktivacijska protokola na inercijski napravi in s prostimi utežmi nista povzročila različnih sprememb v PAP in PAPE, prav tako nista prinesla nobene prednosti pred standardnim ogrevanjem, ki je izzval podobno izboljšanje v lastnostih skrčka in pri višini CMJ.</dc:description><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-28 07:15:06</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>159018</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
