<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=158960"><dc:title>Socialnopedagoško delo v osnovni šoli z otroki z izkušnjo nasilja v družini</dc:title><dc:creator>Jeraj,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rapuš-Pavel,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Amon Podobnikar,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Socialna pedagogika</dc:subject><dc:subject>Socialno delo z otroki</dc:subject><dc:subject>usmerjenost v življenjski svet</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>otrok z izkušnjo nasilja v družini</dc:subject><dc:subject>celostni pristop</dc:subject><dc:description>Delo se ukvarja z raziskovanjem socialnopedagoškega dela v osnovni šoli pri delu z otroki z izkušnjo nasilja v družini. V magistrski nalogi se usmerim predvsem v prepoznavanje značilnosti dela socialnih pedagogov do izbrane skupine otrok. Ker šola velja za pomembno okolje v otrokovem življenju, me zanima, kako socialni pedagogi v osnovni šoli gradijo razumevanje življenjskega položaja otrok z izkušnjo nasilja v družini in katere pristope pri tem uporabljajo. V delu izhajam iz različnih teoretičnih izhodišč, ki so mi v pomoč pri izvedbi celotne raziskave. Sprva opredelim šolo, kot pomemben življenjski prostor otrok, v katerega umestim vlogo socialne pedagogike. Nato sledi opis pojmov družina in nasilje v družini ter se usmerim v značilnosti otrok, žrtev nasilja. Na koncu pa opišem vlogo vzgojno-izobraževalnih institucij pri zaznavi nasilja nad otroki v družini in pri tem izpostavim delo socialnih pedagogov. V empiričnem delu sem raziskovala značilnosti socialnopedagoškega dela z otroki, ki so žrtve nasilja v svojih družinah. Zanimalo me je, s katerimi ovirami in izzivi se socialni pedagogi pri tovrstnem delu soočajo, kako vzpostavijo varen in zaupen odnos z otrokom ter kako gradijo celostno razumevanje življenjskega položaja otrok. Izvedla sem kvalitativno raziskavo, ki vključuje polstrukturirane intervjuje s šestimi socialnimi pedagoginjami, zaposlenimi v osnovni šoli, ki so se pri svojem delu že srečale s primeri otrok z izkušnjo nasilja v družini in imajo za seboj že nekaj izkušenj na tem področju dela. Rezultati kažejo, da socialni pedagogi pri delu z otroki z izkušnjo nasilja v družini upoštevajo priporočene smernice in ostale pravilnike za obravnavo nasilja v družini, a obenem pri svojem delovanju izkazujejo prožnost in celostni pogled na posamezne primere. Pri svojem delu se soočajo z ovirami v sebi (stres, strah, pomisleki, občutki nemoči..) in ovirami v šoli (čustvena prizadetost staršev, nesodelovanje in zanikanje staršev, omejene možnosti delovanja..). Hkrati pa si pri delu postavljajo številne izzive, npr. želja po večji kompetentnosti in senzibilnosti pri prepoznavanja nasilja v družini, skrb zase, delo na preventivi. Pomembno jim je, da imajo z otrokom vzpostavljen varen in zaupen odnos ter si prizadevajo vsakega otroka obravnavati individualno in celostno ter mu nuditi ustrezno podporo in pomoč. Rezultati dajejo prispevek k razvidnosti socialnopedagoškega dela z otroki, ki so žrtve nasilja v družini, k razumevanju specifičnih življenjskih položajev otrok in načrtovanju intervencij na tem področju.</dc:description><dc:publisher>L. Jeraj</dc:publisher><dc:date>2024</dc:date><dc:date>2024-06-23 08:30:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>158960</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
