Ovrednotenje izidov zdravljenja z zdravili po ambulantni ali bolnišnični napotitvi v obravnavo h kliničnemu farmacevtu v Univerzitetnem kliničnem centru MariborOsmanbegović, Sara (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Petre, Maja (Komentor) farmakoterapijaDRPPCNEzdravljenje z zdraviliklinična farmacijaKlinična farmacija je področje farmacije, ki se osredotoča na optimizacijo in racionalizacijo uporabe zdravil z namenom izboljšanja izidov zdravljenja bolnikov ter kakovosti njihovega življenja. Namen naše raziskave je bil klasificirati težave povezane z zdravili (DRP), ki so jih klinični farmacevti zaznali tekom ambulantne in hospitalne obravnave bolnikov, v skladu s PCNE klasifikacijo V9.1. Predvsem nas je zanimalo, v kolikšni meri je lečeči zdravnik priporočila kliničnega farmacevta upošteval in implementiral ter kakšni so bili izidi intervencij. V raziskavo smo vključili 34 ambulantno in 72 bolnišnično obravnavanih bolnikov, za katere so klinični farmacevti v UKC Maribor med letoma 2020 in 2021 izvedli farmakoterapijski pregled. Pri ambulantno obravnavanih bolnikih je mediana starosti znašala 44 let (razpon: 16-88), več je bilo moških (53 %). Mediana prejetih zdravil v redni terapiji je znašala 7 (razpon: 3-14). Skupno smo pri ambulantno obravnavanih bolnikih zabeležili 75 DRP, največ pa jih je isti bolnik imel 8. Mediana DRP je na bolnika znašala 2 (razpon: 1-8). Najpogostejša vrsta DRP je bil verjeten neželeni učinek zdravila (41/75, 54 %), najpogostejši vzrok za DRP pa neprimerna kombinacija zdravil (23/75, 30 %). Intervencija je bila s strani kliničnega farmacevta predlagana v 75 % (56/75) in s strani zdravnika sprejeta v 46/56 primerov (82 %). Celokupno je bila intervencija sprejeta v 61 % DRP (46/75) in težava se je vsaj delno razrešila v 45 % (34/75). Pri bolnišnično obravnavanih bolnikih je mediana starosti znašala 64 let (15-94), tudi tukaj pa je več obravnavanih bilo moških (60 %). Mediana prejetih zdravil v redni terapiji je bila 12, največ pa jih je bolnik prejemal 24 (razpon: 4-24). Skupno smo pri bolnišnični obravnavi zabeležili 209 DRP, mediana na bolnika pa je znašala 3 (razpon: 1-10). Najpogostejša vrsta in vzrok za DRP sta tudi pri teh bolnikih bila verjeten neželeni učinek zdravila (101/209, 48 %) in neprimerna kombinacija zdravil (73/209, 35 %). Intervencija je pri bolnišnično obravnavanih bolnikih bila s strani kliničnega farmacevta predlagana v 90 % (189/209), s strani zdravnika pa sprejeta v 71 % (148/209). DRP se je (delno) razrešila v 61 % (129/209) . Z raziskavo smo pokazali pomembnost zagotavljanja farmakoterapijskega pregleda s strani kliničnega farmacevta za ambulantne in hospitalizirane bolnike.20242024-06-23 07:45:03Magistrsko delo/naloga158942sl